DL: Pismo bralca - Skrite pasti poučne poti; kdo je izdal uporabno dovoljenje?

27.2.2020 | 12:45

Foto: arhiv

Bela krajina, čudovita sončna pokrajina med Gorjanci, kočevskim hribovjem in Kolpo, se ponaša z belimi brezami, belimi nošami, štorkljami, naravnimi lepotami, kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi in kulinarično-vinskimi dobrotami. Med naravne bisere sodi tudi reka Krupa, ki prihaja na površje jugovzhodno od Semiča v močnih kraških izvirih izpod skoraj 30 metrov visoke skalne stene. Izvir in okolica Krupe predstavljata izjemno naravno bogastvo in edinstveno turistično destinacijo semiške občine.

Da bi razkrili naravne lepote pokrajine, so si snovalci projekta »Misterion – Doživetje skrivnosti voda« zastavili ambiciozen cilj »ohraniti in povečati privlačnost edinstvene naravne in kulturne dediščine ter razviti trajnostni turistični produkt, da bi obiskovalcem omogočili drugačno doživetje skrivnosti podzemnih voda«. Zaradi praktične uresničitve tega cilja so ob levem bregu reke speljali kraško učno pot, ki se po nekaj sto metrih od izvira prek viseče brvi nadaljuje po desnem bregu, kar obiskovalcem omogoča, da iz prve roke spoznajo naravne in kulturne vrednote območja.

Ker je Krupa v kraški ravnik vrezala kanjonsko strugo, učna pot v tem delu poteka po strmi brežini. Steza, ki je po obilnem deževju vlažna in spolzka, predstavlja nevarnost za zdrs obiskovalca z možnimi hudimi poškodbami. Nepristranski opazovalec, še bolj pa kompetenten strokovnjak, se lahko upravičeno vpraša, kdo je ustanovitelju oziroma upravljalcu izdal uporabno dovoljenje za obratovanje učne poti, ki je brez varovalne ograje ali vsaj jeklene vrvi za oprijem, funkcionalno neustrezna in posledično potencialno nevarna. Uporabno dovoljenje ni v skladu s standardi gradbeno-izvajalske stroke in zakonskimi določili, saj ne vsebuje varnostnih elementov.

Z odpravo omenjene pomanjkljivosti bi se omogočil lažji dostop ter povečalo število obiskovalcev, kot so otroci, starejše osebe, gibalno in telesno manj pripravljeni, hkrati pa bi se tako odpravilo tveganje za nastanek poškodb s hudimi posledicami. Reka Krupa si s svojim naravnim in kulturno-zgodovinskim bogastvom to zasluži kot naravni spomenik ter nosilec trajnostnega in zelenega turizma na območju Bele krajine.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 3. januarja 2020

Blaž Mlačak