DL: Naša naravna dediščina - Gozd brez novoletnih jelk

26.2.2020 | 11:30

Jelkam se na roškem pogorju slabo piše. (Foto: A. H.)

Jelkam se na roškem pogorju slabo piše. (Foto: A. H.)

Na pogorju Kočevskega roga boste težko našli primerno novoletno jelko, s katero bi okrasili dnevno sobo, ker je preprosto ni! Razlogov zato je več. Zagotovo v primeru jelke ne gre le za naravne cikle izmenjave drevesnih vrst. Gozdarji opozarjajo, da se je problematika jelke začela pojavljati že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi kislega dežja. Vzrok zanj so bile velike emisije žveplovega dioksida, zaradi kurjenja fosilnih goriv, predvsem premoga. Po propadu velikih tovarniških gigantov v začetku devetdesetih let, se je pri nas onesnaženje močno zmanjšalo in s tem tudi ogrožanje gozdov. Tudi v roških gozdovih smo lahko opazovali številne presvetljene krošnje jelk in njihovo zmanjšano vitalnost, a so si drevesa postopno opomogla. Za tem pa je prišla hujša in usodnejša nadloga – jelenjad. Živali, ki so bile v drugi polovici 19. stoletja skorajda popolnoma iztrebljene, so začeli po drugi svetovni vojni ponovno naseljevati. V roškem lovišču se je populacijski vzpon začel po letu 1960 in že leta 1991, ko je bilo že skoraj 20 živali na kvadratni kilometer, dosegel svoj vrhunec. V zadnjem obdobju je bila sicer populacija znižana, vendar ta še vedno ni usklajena z nosilno kapaciteto gozda, ki bi omogočala njegovo normalno naravno obnovo. Zaradi selektivnega prehranjevanja jelenjadi z mladjem, je po podatki gozdarjev zaskrbljujoče predvsem stanje jelke in javorja, saj le redkokateri mladi rastlini uspe zrasti do velikosti novoletne jelke, kaj šele v odraslo drevo, to pa je še kako pomemben gradnik višjih predelov roških gozdov.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 3. januarja 2020

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava