DL: Zgodovina - Je bila Jugoslavija ječa narodov?

18.2.2020 | 12:15

Novinarka Ksenija Horvat (levo) se je o zgodovini Jugoslavije pogovarjala z dr. Matejo Ratej in dr. Božidarjem Jezernikom. (Foto: M. G.)

Tri dni pred 1. decembrom, ki je tudi dan, ko je bilo leta 1918 ustanovljeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in ne kraljevina iste države, kot se je udomačil pojem, je v skednju Škrabčeve domačije dialog med zgodovinarko na Inštitutu SAZU, dr. Matejo Ratej, in profesorjem za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Božidarjem Jezernikom, odstiral primerjalni pogled na obdobje dveh Jugoslavij in življenje Slovencev v monarhiji.

Jezernik je temeljito proučil in opisal tragedijo Golega otoka in se posvetil mešanju kultur na Balkanu. Nelagodja ob današnjih razmerah ne skrivata – za poznavalca je vse preveč podobnosti s turbulencami, ki so se končale z dvema svetovnima vojnama. Jezernik je v daljši razlagi obdobja po prvi svetovni vojni, ko so se na mapi stare celine risale meje novih držav, temeljito razložil nastanek kraljestva in postregel z mnogimi sporočili, ki do zdaj niso bila znana. Tudi o tem, da je bilo ime nove države, Jugoslavija, ko se je kraljevina pozneje preoblikovala, na mizi ustanovne skupščine že leta 1918. Davno pred tem, v želji po združitvi slovanskih narodov, ga je predlagal Slovenec na Češkem. Za nekatere soustvarjalce novih držav, v tem primeru govorimo o Sloveniji, sta bili prejšnji državi, obe Jugoslaviji, kraljeva in Titova, označeni kot ječa narodov, pred njima tudi Avstrija oziroma avstro-ogrsko cesarstvo. Jezernik takšnim trditvam nasprotuje. »Ravno v tej 'ječi narodov' smo Slovenci okrepili svojo zavest. Če bi upoštevali nasprotne trditve, bi jo izgubili«.

Josip Broz Tito naj bi veljal za modernega državnika, ampak veliko bolj moderen državnik je bil kralj kraljevine Jugoslavije Aleksander Karadjordjevič. Vojska kraljevine Jugoslavije ni ob napadu Nemčije in Italije kar razpadla in ni res, da je bil njen odpor nepomemben, saj se je Nemčiji upirala 14 dni, kar ni uspelo nekaterim drugim državam Evrope, ki jih je Hitler hitreje okupiral, je vzporednico med dvema vladarjema povlekel dr. Jezernik, v dialogu, ki ga je sooblikovala novinarka Ksenija Horvat.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 19. decembra 2019

M. G.