DL: Portret tedna - Milena Drnovšek

16.2.2020 | 13:10

Praznikov so nekateri veseli malo manj – osamljeni in bolni, teh pa je največ med starejšimi. Številni živijo bolj ali manj pozabljeni, v stiskah in težavah, a najbolj si želijo bližine sočloveka, pogovora, prijazne besede.

Vse to opaža Milena Drnovšek iz Zameškega tako v svojem domačem okolju, kjer je dejavna kot prostovoljka v Krajevni organizaciji Rdečega križa (KORK) Šentjernej in jo zadnjih šest let tudi vodi, kot pri delu v službi. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra, že tri desetletja zaposlena v Splošni bolnišnici Novo mesto, s kratkim obdobjem v patronažni službi in vseskozi na internem oddelku, kjer dela s hudo bolnimi.

Milena, ki si je želela postati vzgojiteljica, pa je bila šola takrat žal le v Ljubljani in je zato izbrala zdravstvo, kar ji ni prav nič žal, ima namreč velik čut za sočloveka. V družini Bregarjevih v Šentjerneju so ji privzgojili prave vrednote, kot so delavnost, poštenost, solidarnost, odgovornost. Rasla je s starejšimi, v medgeneracijskem sožitju, kot danes pravimo, in v otroških letih je nemalo časa preživela pri stari mami v Zameškem. Rada ima starejše ljudi, saj so hvaležni, iskreni, polni izkušenj in znanj, ki bi jih radi prenesli na mlajši rod. Pa te priložnosti pogosto sploh nimajo.

Zdaj, v decembrskih dneh, ko Milena skupaj z drugimi prostovoljkami iz njihove organizacije RK po vaseh z novoletnim darilcem pridno obiskuje starejše od 78 let, vidi, kako so veseli pogovora. »Pa še pridi, reče menda vsak, ko se poslavljam. Za vsako vas tako potrebuješ kar nekaj dni, kajti ne gre, da bi oddal darilo, zaželel lepe praznike in šel. Mnogi mi povedo, da so vse dni sami, tudi če živijo z mladimi. Ti so po službah, popoldne po drugih opravkih in komaj kaj spregovorijo,« pripoveduje Milena.

So pa tudi socialne stiske, in kot pravi naša sogovornica, jih je veliko, čeprav šentjernejska občina velja za gospodarsko zelo razvito in z nizko stopnjo brezposelnosti. »Nekateri sami najdejo pot do nas, saj jim v RK lahko pomagamo s prehranskimi paketi, obleko, kurjavo, tiste, ki so res v hudi situaciji in so običajno tiho, pa poiščemo kar sami. Zato je nujno, da imamo prostovoljke po vseh vaseh občine, da dobro poznajo teren,« pripoveduje Milena. Zadovoljna je, da jim je uspelo v Šentjernej dobiti t. i. donirano hrano, in občasno jo prejema kar devetnajst občanov. Starejši bi po njenem mnenju morali bolj izkoristiti inštitut pomoči na domu, Milena pa upa, da bo čim prej zaživela tudi takšna pomoč kot v novomeški občini, ko prostovoljci starejše vozijo k zdravniku. Le koordinator bi bil potreben. Zagovarja manjše domove za starejše občane, ki bi jih imela vsaka občina, da bi starejši na stara leta ostajali v domačem okolju.

V KORK Šentjernej so v času Mileninega predsedovanja pomagali ljudem v stiski ob hudih poplavah, večji akciji so izpeljali za Rangusove v Mihovici in Kuharjeve v Vrhpolju. Seveda brez sodelovanja z OZ RK Novo mesto in pomoči sponzorjev ne bi šlo. Milena pri tem omeni tudi dobro sodelovanje s šentjernejsko občino, zlasti pod vodstvom dozdajšnjega župana Radka Luzarja, »ki nas je res vedno zelo podpiral pri vseh akcijah. Nemalokrat me je poklical in vprašal, komu je treba pomagati. Pa je posamezniku ali družini v stiski namenil svojo plačo – brez velikih besed in javne hvale.«

Naša portretiranka, ki je prav v teh dneh ob dnevu prostovoljstva prejela priznanje OZ RK Novo mesto za požrtvovalno delo, tudi v službi pomaga pacientom bolj, kot se to od nje pričakuje. Če vidi socialno stisko bolnikov, ki se sami ne znajdejo, pokliče center za socialno delo, RK in išče kakšno možnost, da se razmere izboljšajo. Ni ji vseeno. Rada se pogovarja z bolniki in njihovi svojci in meni, da bi tega moralo biti več. Potem bi se marsikaj dalo rešiti. A kaj ko so v zdravstvu vsi preobremenjeni. Zanjo ljudje niso le številke. »Za nikogar mi ni vseeno,« pravi.

Milenino delo je naporno in stresno, zato je zelo pomembno, da ima podporo družine in moža Draga. Razveseljuje ju pet otrok: Matej, Blaž, Andrej, Jernej in Ana, od katerih vsi študirajo, trije pa so že pri kruhu. Na domačiji njene mame v Zameškem, kjer so si uredili dom, ima Milena tudi vrt. Tu najde sprostitev, zraven pa še pridela zelenjavo za gospodinjstvo. Milena, ki tudi predseduje občinskemu odboru NSi in je bila v preteklosti en mandat celo občinska svetnica, že od otroštva poje pri cerkvenem pevskem zboru. Rada kolesari, ko bo imela več časa, pa pravi, da bo šla večkrat na kavo s prijatelji, več bo brala in potovala. Gotovo pride tudi ta čas.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 19. decembra 2019

Lidija Markelj