DL: Reševanje cvička - Postal naj bi bolj svež, saden in sodoben

10.2.2020 | 13:50

Projekt so predstavili vodja projekta na KGZS – Zavod Novo mesto Ivanka Badovinac, direktor zavoda Jože Simončič in Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije. (Foto: M. L.-S.)

Predstavniki v projektu sodelujočih vinarjev (od leve): Jernej Martinčič, Andrej Grabnar, Marjan Jelenič, Veronika Frelih, Jernej Žaren in Jože Simončič (foto: M. L.-S.)

KGZS – Zavod Novo mesto je vodilni partner pilotnega projekta Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP – Namen projekta je izboljšanje vinogradniško-vinarskih praks za naravi prijazno in trajno kmetovanje na Dolenjskem – Sodeluje šest vinskih gospodarstev iz vinorodnega okoliša Dolenjska

KGZS – Zavod Novo mesto letos sodeluje v preko 10 projektih, v treh med njimi kot vodilni partner. Eden od projektov, pri katerem je nosilec, je tudi pilotni projekt Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP. Projekt so predstavili v petek na tiskovni konferenci v predavalnici KGZS – Zavoda Novo mesto, na kateri so poleg vsebine in ciljev projekta predstavili tudi partnerje, ki v projektu sodelujejo ter njihova pričakovanja in razloge, zaradi katerih so se vključili v projekt.

»Na Dolenjskem je večina vinogradov zasajenih z namenom pridelave vina cviček PTP. Ta je še vedno v vrhu vin, ki so najbolj prepoznavna, pa tudi najbolj tržna. Res pa je tudi, da se trend povpraševanja, pa tudi prodaje, umirja, stagnira,« je v uvodu tiskovne konference povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič in dodal, da so se glede na trenutno zelo zaostreno stanje na trgu z vini in glede na dejstvo, da želijo kot strokovna ustanova prispevati h krepitvi tržne pozicije domačih vin, predvsem tistih, ki najbolj vplivajo na uspešnost poslovanja vinogradnikov v vinorodnem okolišu Dolenjska, na zavodu odločili za pripravo in prijavo pilotnega projekta na ukrep Sodelovanje iz PRP. »Ostajamo znotraj okvira cviček PTP, znotraj njega pa želimo na tehnološkem področju uvesti nekatere posodobitve, seveda pa jih tudi prej pri naših pridelovalcih preskusiti, testirati in jih potem, če bodo primerni, uvesti tudi v prakso in tako na trgu ponuditi bolj svež, prijetnejši in današnjemu času primeren cviček,« je povedal. Namen projekta Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP je, kot je povedal, izboljšanje vinogradniško-vinarskih praks za naravi prijazno in trajno kmetovanje ter ohranjanje naravnih virov pri pridelavi visoko kakovostnega cvička PTP na Dolenjskem. Projekt bo trajal skoraj tri leta, od leta 2020 do 2022, skupna vrednost nepovratnih sredstev za njegovo izvedbo pa znaša 74.995,10 evra.

PARTNERJI PROJEKTA

Poleg KGZS – Zavod Novo mesto so partnerji v projektu še Kmetijski inštitut Slovenije kot partner iz raziskovalnega področja in šest kmetijskih gospodarstev iz vinorodnega okoliša Dolenjska, in sicer Klet Frelih, Klet Žaren, Klet Grabnar, Klet Jelenič, Klet Martinčič in Klet Kartuzija Pleterje. Kot je povedal Simončič, gre za šest resnih tržnih pridelovalcev cvička, ki skupno pridelujejo vino na več kot 50 hektarjih. »Razpis projekta je zahteval raznovrstne pridelovalce, od malih do večjih, vključenost v nekatere ukrepe, kot so ekološko kmetovanje, programi KOPOP, status mladega prevzemnika in drugi,« je povedal. Na vprašanje novinarjev, zakaj v projektu ne sodeluje Vinska klet Krško, kjer pravijo, da je cviček njihov otrok, je povedal, da je razlog zato, ker nimajo svojih vinogradov za cviček, kar pa je bil eden izmed razpisnih pogojev za izbiro partnerjev projekta.

CILJI PROJEKTA IN PRIČAKOVANJA

Cilje projekta je predstavila vodja projekta na KGZS – Zavod Novo mesto, svetovalka specialistka za vinarstvo Ivanka Badovinac. Kot je povedala, bosta glavna cilja, ki jih bosta v projektu spremljala, določiti tehnologijo pridelave grozdja za vino cviček PTP in pripraviti posodobljeno tehnološko shemo za predelavo grozdja za visoko kakovosten cviček PTP.

»Pričakujemo, da bodo rezultati projekta pomembno prispevali k učinkovitejši pridelavi cvička PTP ter povečanju njegove kakovosti in prepoznavnosti,« je povedala. Hkrati bodo, kot je dodala, ohranjali rodovitnost tal, prispevali k zadrževanju vode v tleh in se bolje prilagodili podnebnim spremembam. »Obravnavali bomo za redčenje grozdja z namenom boljše kakovosti vina, ročno razlistanje ter tako izboljšali mikroklimo v listni steni vinske trte in zmanjšali uporabo fungicidov. S hiperreduktivno vinifikacijo, uporabo inertnih plinov, kontrolirano fermentacijo, kontrolo kisika in CO2 ter biološkim razkisom bomo posodobili protokole pridelave visoko kakovostnega cvička PTP. Z izboljšanim kletarskim znanjem ter vpeljavo precizne enologije bo cviček PTP bolj saden, svež in sodoben,« je še povedala.

POMEMBNA JE ALTERNATIVA

»Pridelovalci se bodo morali odločiti, kaj je dobro zanje in kaj ni, kaj je primerno za trg in kaj ne. Ko se bo to ugotovilo, se bo potrebno odločiti, ali se bo to delno vključilo v nov pravilnik, in bo veljalo za vse, če bo to sprejemljivo za neki širši krog pridelovalcev. Če pa to ne bo primerno ali pa ne bo želje po tem, bo na osnovi rezultatov projekta verjetno nastal neki drug krog ljudi, ki pa bodo morali to tudi primerno označiti in povedati ter upamo, da tudi dosegati druge kupce in tudi druge tržne cene,« je povedal Simončič in dodal, da bo to stvar odločitve ob koncu projekta. Ne glede na to končno odločitev pa je projekt pomemben, saj je, kot je dejal, zelo pomembno, da imamo rezultate oz. alternative, da lahko izbiraš. »Če nimaš alternativ, je težje,« je poudaril.

RAZLOGI ZA VKLJUČITEV PARTNERJEV

Razloge, zakaj so se vključili v pilotni projekt in kaj od njega pričakujejo, so predstavili tudi sami vinarji, ki sodelujejo v projektu.

»Situacija nas je pripeljala tako daleč, da je potrebno narediti prve korake v smeri zasledovanja ciljev, ki so jih tukaj predstavili,« je povedal Jernej Martinčič. Kot je dejal, je njihov glavni cilj, posodobiti tehnologijo na način, da bo vino postalo bolj trendno, primernejše za uživanje tudi za mlajšo generacijo. »Želimo pa seveda doseči tudi pošteno ceno za kakovostni cviček,« je dodal.

Mladi prevzemnik Andrej Grabnar je povedal, da se je v projekt vključil zaradi novih tehnologij pridelave vina in novih znanj, da se že veseli projekta, pa je poudaril Marjan Jelenič. »Takšnih projektov je bolj malo. Prišel je ravno v pravem času,« je dejal. Zahvalil se je zavodu, da so ga povabili k sodelovanju in izrazil upanje, da bodo dobro sodelovali s Kmetijskim inštitutom in naredili v končni fazi, kot je dejal, čim boljši cviček, ki je čim boljši za potrošnika, pridelovalci pa, da bodo zanj dobili tudi malo boljšo ceno.

»V zadnjih letih smo že nekaj naredili na rahli spremembi cvička, in se bomo trudili še naprej z razširitvijo v sam vinograd in potem skozi dodatne postopke v klet. Mislimo, da je to edina pravilna usmeritev,« je povedala Veronika Frelih, ki se je prav tako zahvalila za priložnost, da bodo sodelovali v projektu. Z veseljem pa se je odzval povabilu k sodelovanju, kot je povedal, tudi Jernej Žaren: »Tudi v naši kleti že kar nekaj let delamo v tej smeri, da bi naredili nekaj na posodobitvi. Uvajamo nove tehnologije in mislim, da bo ta projekt prinesel ogromno sprememb pri samem pristopu,« je dejal. Izrazil je upanje, da bodo lahko vse, kar bodo s projektom ugotovili, prenesli tudi na preostale vinarje, da bi ti začutili, da je treba iti s časom naprej, da je treba uvajati nove tehnologije, ki naj bi bile tudi bolj normalne oz. primernejše človeku tega vinskega okoliša.

»Vino je živa stvar. Okus potrošnikov se spreminja in temu je treba slediti, zato ne smemo ostati na tem, kar smo naredili, ampak je treba iti vedno naprej,« je povedal Jože Simončič iz Kartuzije Pleterje, ki je pred dvema desetletjema aktivno sodeloval pri zaščiti cvička PTP, kar je bil, kot je dejal, kar velik korak v zgodbi cvička. »Hvaležen sem, da so nas povabili, saj mislim, da se bomo s tem vsi predvsem veliko naučili. Kot pravijo, dokler delaš, se moraš učiti, in ko se nehaš učiti, moraš nehati delati. Mi pa imamo še kar nekaj za delati,« je dejal.

CVIČEK ŠE NAPREJ NOSILNO VINO

»Z zaščito so se postavile osnove in to je bilo odločilnega pomena. Od takrat sta minili že dve desetletji in morda smo že kakšno leto pozni, a bolje malo pozneje, kot še kasneje ali pa prepozno,« pa je dejal o projektu direktor KGZS – Zavod Novo mesto in dodal, da velja, da je treba na 10 ali 15 let blagovno znamko obnavljati, jo posodabljati, prilagajati in da je to je tudi eden njihovih glavnih ciljev.

»Nad cvičkom nismo obupali, ravno nasprotno. Dolenjska je okoliš, kjer bo cviček tudi še naprej glavno, nosilno vino. Menimo, da je treba temeljiti in graditi na lokalnih izdelkih in za Dolenjsko je to zagotovo cviček,« je dejal. Ob tem pa je tudi napovedal, da bodo že v kratkem prestavili tudi projekt krškopoljski prašič, ki zadeva njihov drugi lokalni proizvod – atribut, ki pa se odlično poda s cvičkom. »Kaberne, sovinjon, šardone – tega ima cel svet in tam ne bomo nikoli prvi. Če pa bomo znali sebi in drugim pokazati tisto, kar je naše, od česar in v čemur smo zrastli, nam bodo tudi tujci znali prisluhniti in to ceniti tudi v smislu prodajne cene, če bo seveda pridelek oz. produkt kakovosten,« je dejal.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista 19. decembra 2019

M. Leskovšek-Svete