DL: Motokros v gozdu - Ko zahrumijo, vse beži pred njimi

28.1.2020 | 14:45

Motorji za motokros ne sodijo v naravno okolje. Rešitev so poligoni, ki pa jih nihče noče v svoji bližini. (Fotografija je ilustrativna; Foto: I. Vidmar)

Motorji za motokros ne sodijo v naravno okolje. Rešitev so poligoni, ki pa jih nihče noče v svoji bližini. (Fotografija je ilustrativna; Foto: I. Vidmar)

Med vožnjo v klanec motorji naredijo jarek, ki povzroča erozijo. (Foto: M. G.)

Med vožnjo v klanec motorji naredijo jarek, ki povzroča erozijo. (Foto: M. G.)

Vedno več voženj z motornimi vozili v naravnem okolju – Največ je motokrosistov, pozimi se v zasnežene gozdove podajajo z motornimi sanmi – Vznemirjena divjad in razrite poti – Nadzor ni enostaven – Policija zadnja leta obravnavala kar nekaj kršilcev – Pogosto zaleže že opozorilo – Rešitev so poligoni

Vožnja z motornimi vozili je v naravnem okolju zakonsko prepovedana in kazniva, a to nekaterih ne prepriča, da se ne bi predvsem v gozdove na območju Gorjancev in Kočevskega roga čedalje bolj množično podali predvsem z motorji za motokros pa tudi s štirikolesniki, terenci in pozimi z motornimi sanmi. Tako početje je ne le nezakonito, ampak tudi škodljivo in etično sporno.

Matej Simčič iz novomeške enote Zavoda za varstvo narave pravi, da se je z lažjo dostopnostjo vozil na motorni pogon, kot so predvsem enduro oziroma motokros motorji, štirikolesniki in džipi, pa tudi gorskih koles precej spremenil odnos ljudi do narave, saj so jim dostopna območja, ki jim prej niso bila: »Na območjih z varovanimi statusi tako nastaja konflikt interesa posameznika z javnim interesom. Zadnja leta nas na Zavod za varstvo narave pokličejo predvsem lastniki zemljišč, na katerih se izvaja vožnja v naravi, in interesne skupine, ki preživljajo veliko časa v naravi in pri tem opažajo vožnjo v naravi. Na našem območju se največ obvestil o vožnji v naravnem okolju nanaša na območje Gorjancev, Kočevskega roga in Bohorja, in sicer na vožnjo po travnikih in izpostavljenih grebenskih poteh na območju dolin v gozdnem prostoru. Negativni vplivi vožnje v naravnem okolju so večplastni. Poleg hrupa motornih vozil, ki je zelo moteč ne samo za ostale uporabnike narave, temveč predvsem za živali, je najbolj očitna in negativna posledica tovrstne vožnje sprememba v sestavi tal. Vožnja po strmem terenu tako v gozdu kot tudi na travniških površinah povzroči veliko poškodb – razrito zemljo, uničeno travno rušo, povečano erozijo, hkrati pa pomeni lokalno uničenje pridelka na travnikih ali škodo na mladem drevju. Na vožnjo v naravnem okolju so najbolj občutljive živalske vrste, ki se hitro vznemirijo ali so v občutljivem življenjskem obdobju, na primer v času razmnoževanja. Prav tako so ogrožene vrste, ki se ne morejo pravočasno umakniti z območja, kjer se vozi. Rastline te možnosti nimajo, tako da lahko vožnja po rastišču kakšne izmed redkih ali ogroženih rastlin resno ogrozi prisotnost te vrste v širšem prostoru ali celo spremeni rastiščne razmere do te mere, da rastlina ne more več uspevati. Pri preprečevanju oziroma omejevanju negativnih vplivov vožnje v naravnem okolju bi pomagalo predvsem ozaveščanje. Gozd in travnik, po katerih se vozi z motornimi vozili, predstavljata življenjski prostor rastlinam in živalim, prav tako imajo ta zemljišča lastnike in ti lastniki so neposredno oškodovani zaradi nevestnih voznikov.«

Nadzor in kazni

Inšpektor Borut Tavčar iz novomeške območne enote Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pojasni, da je po zakonodaji prepovedana vožnja v naravnem okolju z vsemi motornimi vozili, iz prepovedi pa so izvzete službene vožnje reševalcev, policije, vojske, inšpekcije, gozdarske, naravovarstvene in kulturovarstvene službe in v primeru kmetijske dejavnosti, gospodarjenja z gozdovi, znanstvenega in raziskovalnega dela. Izjemoma je dovoljena tudi vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju v primeru javnih prireditev, vendar le s posebnim dovoljenjem na podlagi predhodnega soglasja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju obravnavata dva zakona – Zakon o gozdovih in Zakon o ohranjanju narave. Spoštovanje prepovedi nadzorujejo gozdarska, kmetijska in okoljska inšpekcija, policija, lovska čuvajska služba, ki deluje v okviru lovskih družin, in naravovarstveni nadzorniki. Kazni so po različnih zakonih različne, po Zakonu o gozdovih od 400 do 800 evrov, po Zakonu o ohranjanju narave pa od 40 do 100 evrov. Precej strožje so kazni za organizirano vožnjo v naravnem okolju, kjer ta za pravno osebo znaša od 2.000 do 10.000 evrov in od 1.000 do 4.000 evrov za samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

»Čeprav zakonodaja vožnjo z motornimi vozili izrecno prepoveduje in za tovrstno početje predpisuje kazni, v praksi ugotavljam, da mnogo ljudi tega ne ve ali pa prepoved razume po svoje, med njimi so, žal, tudi številni lovci. Gozdarska inšpekcija ima s policijo in finančno upravo nekaj akcij letno, poleg tega ukrepamo tudi, ko kršitve zaznamo prek objav na spletu, še posebej na družbenih omrežjih. Marsikdaj bolj kot kazen zaležeta opozorilo in pojasnilo, da se nečesa ne sme početi. Običajno se po takem opozorilu kršilci nehajo voziti. Največ kršitev zaznavamo na območju Gorjancev, v Kočevskem rogu na območju Gač in Mirne gore, precej jih je tudi po nižinah, še posebej na območju med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom,« pojasnjuje Borut Tavčar in dodaja, da je po gozdnih cestah vožnja dovoljena sicer vsem, ni pa dovoljeno njihovo uničevanje. Tako na primer po gozdnih cestah ni dovoljena vožnja s traktorjem z verigami.

Živali trpijo, lastniki so jezni

Anton Turk iz novomeške enote Zavoda za gozdove k temu dodaja tudi popolno prepoved vožnje s kakršnimikoli vozili v rezervatih in pragozdovih, kjer so edina izjema ob posebnem dovoljenju vožnje v raziskovalne namene. »Vožnja z motornimi vozili ima več škodljivih vplivov od uničevanja rastišč in sprožanja erozijskih procesov do vpliva na biotopsko funkcijo. Hrup motokros motorjev spremeni vedenje živali, ki se tako preplašene ne morejo normalno prehranjevati, kar je še posebej kritično jeseni, ko živali nabirajo zaloge, in pozimi, ko v visokem snegu skoraj ne morejo do hrane, pri begu pa izgubijo veliko energije, ki jo potem težko nadomestijo ali pa zaradi tega tudi poginejo. V tem primeru je zelo problematična predvsem vožnja z motornimi sanmi tudi po zasneženih gozdnih cestah, kar naj ne bi bilo nezakonito, a je zelo sporno,« pove Anton Turk in obenem opozori še na en pomislek, »ne nepomemben dejavnik pri tem so tudi lastniki, ki za rabo zemljišč plačujejo davke, potem pa nekdo v njihovem gozdu organizira pridobitno dejavnost in s tem povzroči lastniku škodo. Poleg tega vožnja z motornimi vozili v naravnem pomeni nadlegovanje in ogrožanje ostalih koristnikov tega prostora, na primer planincev.«

Andrej Mikec, starešina Lovske družine Šentjernej, pravi, da je vožnja z motokros motorji po Gorjancih vse bolj množična: »Ne gre več le za posameznike, tudi skupine motoristov niso več redek pojav. Največkrat jih opazimo na območju naravnega rezervata Kobile in Pendirjevke, na Ravni gori, od Javorovice proti Krčem in ob hrvaški meji. V gozdu so praktično vedno, ko je lepo vreme, ob popoldnevih in koncu tedna. Njihov hrup je zelo moteč za divjad, vse beži pred njimi. Ob nedeljah, ko imamo lov, se zgodi, da se pripelje skupina motokrosistov in vse prežene. Tisti in naslednji dan ne vidimo nobene divjadi, lovci pa moramo odloviti določeno število divjadi, sicer plačamo kazen ali celo izgubimo koncesijo. Ne vemo, kdo natančno so ti ljudje, saj jih pod čeladami ne moremo prepoznati, so pa povečini domačini. V gozdu mora biti mir. Rešitev vidim v ureditvi poligona nekje, kjer to ne bi bilo moteče za okolje.«

Neetičen odnos do dediščine

Mitja Simič, vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, opozarja predvsem na neetičen odnos do dediščine: »V izhodišču se pričakuje, da je obisk kulturne dediščine peš, z vozilom je ne moremo dojemati, razen če gre za večja območja, kot so mesta. Vožnja prek historičnih ostankov gradivo poškoduje, ne sicer tako, kot bi to storil buldožer, a vseeno, predvsem pa gre pri tem za nekulturen in nesprejemljiv odnos do dediščine, ki je tudi v gozdovih ni tako malo, najdišča so med drugim na območju Mihovega, kjer so ostanki gradu Hohenau in pod njim prazgodovinsko naselje, na hribu Grabišče so arheologi odkrili utrdbo Zidani Gaber, na Vlaški poti … Hrup sicer ne škodi dediščini, a ne sodi tja, poleg tega pa take vožnje predstavljajo nevarnost za obiskovalce.«

Policija ne miruje

Kot pojasnjuje Alenka Drenik s Policijske uprave Novo mesto, je Policija pooblaščena za nadzor nad določbami, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, ni pa na primer pristojna za nadzor nad vožnjo s kolesi v naravnem okolju. Na območju Policijske uprave Novo mesto je policija leta 2017 obravnavala 49 kršitev, lani 31 in letos do konca oktobra 23. V primeru ugotovitve prekrška policist izda plačilni nalog. Za kršitev je določena globa od 200 do 1.000 evrov za posameznika in od 1.000 do 2.000 evrov za pravno osebo. V primeru ponavljajočih se kršitev lahko policist predmet, s katerim je bil storjen prekršek, na primer motokros motor, štirikolesnik ali motorne sani, zaseže. V letu 2018 so policisti na območju Policijske uprave Novo mesto zasegli tri vozila. Prijave o vožnji v naravnem okolju niso pogoste. V vsakem primeru skušajo policisti ugotoviti kršitev in kršilca, vendar je to najpogosteje nemogoče, saj ob prihodu policistov kršilci kraj že zapustijo, z zbiranjem obvestil pa jih je težko ugotoviti, sploh pa jim je težko kršitev dokazati. Kljub temu policisti kršitve preiskujejo, in če kršilca odkrijejo, ukrepajo. Policisti Policijske postaje Črnomelj letos niso prejeli prijave oziroma zaznali kršitev zaradi vožnje z vozili v naravnem okolju na območju Mirne gore.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 28. novembra 2019

Igor Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava