DL: Kriza v čebelarstvu - Mnoge čebele so poginile od lakote

27.1.2020 | 14:10

  Branko Obranovič z zlatom nagrajenim hojevim medom (foto: M. L.-S.)

Čebelarska sezona je bila zelo slaba, veliko pod povprečjem – V najbolj medovitem mesecu so čebelarji čebele morali hraniti – Že nekaj let je vsako leto manj medu

V petek je potekal že tradicionalni slovenski zajtrk, ki je namenjen promociji uporabe medu, ki pa ga je letos v Sloveniji zelo malo. »Nekateri čebelarji po Slovenji letos medu sploh niso točili in to čeprav so čebele krmili,« pravi kočevski čebelar Branko Obranovič, ki je aprila letos zabeležil 30 let, odkar čebelari, a še nikoli, kot pravi, ni natočil manj medu kot letos. To pa je dokaz o resnično slabi medeni sezoni 2019. Na Kočevskem, kjer čebelari, je bila namreč letos še najboljša paša med vsemi območji v Sloveniji.

»Po podatkih opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije je bila Kočevska, od Grčaric preko Stojne do Goteniške gore in ob Kolpi do Starega trga, najboljše pašno območje v Sloveniji,« pravi Obranovič o letošnji čebelarski sezoni. Ta je bila, kot pravi, precej pod povprečjem. »Na Kočevskem je bilo letos med 60 in 70 odstotkov lanske letine,« pravi. S tem, kot dodaja, da je bila lani sicer odlična letina v sadjarstvu, za čebelarje pa ni bilo dosti nadpovprečno leto. »V izjemno dobrih, vrhunskih letih imamo donosa tudi 50 kg po panju, v normalnih letih okoli 30. Lani sem imel 32 kg po panju, letos pa samo 14,« pravi.

NEUGODNO VREME

Da je letos medu zelo malo, so krive vremenske razmere. Spomladi je bilo namreč veliko dežja in številne ohladitve, zato ni bilo cvetenja. Posledica je bila, da cvetličnega medu sploh ni bilo, zaradi prenizkih temperatur tudi oljna ogrščica ni dobro medila, podobno je bilo tudi z akacijo in kostanjem. Zato so, kot pravijo čebelarji v nekaterih predelih Slovenije, čebele nabrale le okoli 10 odstotkov tistega, kar bi morale.

PRIPRAVLJENI, DA NADOMEŠČAJO

»Za letošnjo sezono bo premalo medu, smo pa čebelarji vedno pripravljeni, da nadomeščamo letine, kot je bila letošnja,« pravi Obranovič o zalogah iz prejšnjih let. Sam za sedaj še ima letošnji med, razen lipovega. »Lipov je lanski. Lipa je namreč letos popolnoma zatajila,« pravi. So pa imeli na Kočevskem srečo, pravi o letošnji sicer podpovprečni letini, da je zamedila hoja.

»Bilo je tudi nekaj smreke,« dodaja in pravi, da pa je smrekov med kristaliziral že v čebeljem satju, tako da se medu ni dalo dobro točiti oz. popolnoma iztočiti. »Štirideset odst. je ostalo v panju, kar pa je bilo dobro za čebele, da so imele naravno hrano in jim hrane ni bilo treba dodajati,« pojasnjuje.

MED ZELO KAKOVOSTEN

Sicer je bil, kot pravi, letos smrekov med, tako kot tudi hojev, zelo kakovosten. To pa je tudi edina pozitivna stvar v letošnji sezoni. Da je bil letos pridelan med izredno dobre kakovosti, pričajo tudi številne analize in ocenjevanja na državni ravni. »Za hojev med smo kar trije člani Čebelarskega društva Kočevje prejeli zlato priznanje,« pravi. Obranovičev hojev med je na ocenjevanju oktobra v Semiču prejel celo 2. najvišjo oceno v Sloveniji, je pa bil, kot pravi, tudi med z najvišjo oceno s Kočevske. Pridelal ga je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je imel, kot pravi Obranovič, svoje čebele letos prvič na paši na Kočevskem, pod Stojno. Da bi čebelam zagotovili hrano, so čebelarji namreč čebele prevažali iz kraja v kraj.

ČEBELE MORALI KRMITI

Zaradi lanske odlične letine v sadjarstvu je bil razvoj čebel odličen, vendar so se pozimi tudi izčrpale. Ker je bilo letos spomladi zaradi slabega vremena slabo pašno obdobje, čebele še zase niso prinesle dovolj. Čebelarji so zato morali skoraj dva meseca, aprila in tudi v najbolj medovitem mesecu, meseca maja, čebele hraniti, saj so čez zimo hrano porabile. »Ker v naravi niso našle dovolj hrane, smo jih hranili s sladkorno raztopino, da so sploh preživele,« pravi in dodaja, da kdor jih ni hranil, je bil ob čebele oz. ni imel razvitih čebel za kasnejši čas, ko sta medili smreka in hoja. Čebelarji so zato morali letos stalno spremljati, koliko hrane imajo čebele v panju, pri tistih, ki tega niso počeli, pa so čebele poginile od lakote. Kot pravijo nekateri, so se pri nekaterih čebelarjih čebelje družine praktično prepolovile.

OBETI NIČ KAJ UGODNI

»Če bo tudi prihodnje leto tako, bomo čebelarji ostali doma. Namesto tri- ali štrikrat na mesec bomo šli na tržnico samo enkrat mesečno,« pravi Obranovič. Sam ne kupuje medu pri drugih čebelarjih. »Tisti, ki redno hodimo na tržnice, si ne moremo privoščiti, da bi kupili med, v katerem bi bili morda pesticidi ali ostanki zdravil, ki jih uporabljajo za uničevanje čebeljega zajedavca varoje,« pravi. Prav letos pa je varoje zelo veliko, pravi.

Obeti za čebelarje zato niso nič kaj ugodni. Upadanje medu opažajo že zadnja tri do štiri leta, bojijo pa se tudi, da se bo zaradi vsega, kar se dogajalo v letošnjem letu in je posledica podnebnih sprememb, število čebeljih družin že v naslednjem letu bistveno zmanjšalo. Če bo še eno leto takšno, kot je bilo letošnje, se lahko zgodi, opozarjajo, da na določenem območju v Sloveniji ne bomo imeli več čebel.

Sedanje nadpovprečno visoke temperature čebelam nič kaj ne koristijo. »Če bo 10–12 stopinj, lahko čebele spet začno iskati hrano. Če hrane v naravi primanjkuje, pa se lahko čebele odločijo za ropanje drugih panjev,« pravi Obranovič in dodaja, da se s tem, ko močnejše družine izropajo šibkejše, prenašajo tudi bolezni. Čebelarji se zato bojijo, da bo veliko čebeljih družin čez zimo propadlo, tiste, ki bodo preživele, pa bodo imele predvsem zaradi oslabelosti čez zimo zelo slab zagon. Zato si čebelarji želijo »prave zime«, da je pol metra snega in so temperature pod lediščem. »To je dobro za čebele in tudi za naravo nasploh,« pravi Obranovič.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 21. novembra 2019

Mojca Leskovšek - Svete