DL: Metliška vinarska zadruga 110 let pozneje

26.1.2020 | 13:50

Andrej Škof, Jure Štalcar, Tatjana Malešič in Darko Zevnik so ob jubileju nazdravili z novostjo iz linije prestižnih vin 1909. (Foto: M. B. J.)

Andrej Škof, Jure Štalcar, Tatjana Malešič in Darko Zevnik so ob jubileju nazdravili z novostjo iz linije prestižnih vin 1909. (Foto: M. B. J.)

Minilo je 110 let od ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki, katere pravna naslednica je Kmetijska zadruga Metlika – Veliko pomembnih mejnikov – Vinska klet je ena najpomembnejših stebrov KZ Metlika – Letošnja novost je prvo vino iz nove linije vrhunskih vin, imenovane 1909

14. septembra pred 110 leti je bila v Metliki ustanovljena prva vinarska zadruga, saj so vinogradniki v vinogradništvu videli razvojni potencial, v zadrugi, katere naloge so bile pospeševanje in zaščita vinogradništva ter skrb za čim večjo prodajo belokranjskih vin, pa prihodnost.

Desetletje po ustanovitvi zadruge so zadružniki zgradili prvo vinsko klet, ki je odigrala pomembno vlogo pri razvoju belokranjskega vinogradništva in vinarstva.

Ker je bila med vojno zadružna klet porušena, je delovala v zasebni kleti. Zaradi prostorske stiske so v letih 1952–1958 zgradili novo podzemno vinsko klet, s katero je upravljalo Slovenija vino iz Brežic. A ker je s kletjo slabo gospodarilo, jo je leta 1966 prevzela Kmetijska zadruga (KZ) Metlika. Že naslednje leto so začeli gradnjo sprejemnice, predelovalnice in polnilnice vin, leta 1968 pa so ustekleničili prve steklenice metliške črnine. Leta 1981 so pod vodstvom dr. Julija Nemaniča pridelali prvi rose v Sloveniji, pet let pozneje pa prvi v nekdanji Jugoslaviji še ledeno vino. Leta 1997 so v kleti donegovali prvo barikirano vino, dve leti pozneje suhi jagodni izbor, leta 2000 pa prvo peneče vino po šampanjski metodi v Beli krajini.

Ko je ob jubileju prve metliške vinarske zadruge Tatjana Malešič, direktorica KZ Metlika, ki je pravna naslednica vinarske zadruge, naštevala pomembne mejnike v njeni 110-letni zgodovini, ni pozabila omeniti, da sta bila leta 2008 zaščitena belokranjec in metliška črnina. Letos pa so steklenice s tema dvema vinoma kot prvi v Sloveniji opremili z etiketami z Braillovo pisavo za slepe in slabovidne. Predlani so dali na trg tudi stari vinjak Mathia de Luca.

Danes je vinska klet, v kateri je prostora za tri milijone litrov vina, na leto pa proizvede 450.000 litrov kakovostnega in vrhunskega vina, ena najpomembnejših stebrov KZ Metlika. Poleg programa vino imajo v zadrugi še programe meso, trgovina, oskrba gostinstva in podprogram kooperacija. V KZ Metlika, ki je največja slovenska zadruga, je zaposlenih 237 ljudi, povezuje 110 članov, načrtujejo pa, da bo letošnja realizacija 62,4 milijona evrov.

Andrej Škof, vodja Vinske kleti KZ Metlika, je ob jubileju dejal, da je bilo letošnje leto za belokranjske vinogradnike zelo zahtevno. Med drugim jih je trikrat prizadela toča, a jim je kljub temu uspelo natrgati dovolj kakovostnega grozdja. Vina KZ Metlika sodijo v slovenski vrh, na ocenjevanjih v New Yorku, Londonu, Frankfurtu in Pécsi na Madžarskem pa so osvajala tudi svetovni vrh. Metliški župan Darko Zevnik je dejal, da se KZ Metlika trudi, da Bela krajina ostaja prepoznavna po vinogradih in s tem ohranja kulturno krajino.

Jure Štalcar, enolog v Vinski kleti KZ Metlika, je predstavil novo linijo vrhunskih vin, imenovano 1909, in prvo vino v njej. Gre za chardonnay prestige iz izbranega grozdja, potrganega pred dvema letoma na najboljši legi v Vidošičih. Posebnost tega vina je, da je leto dni zorelo na drožeh v novih barik sodčkih. Seveda je, kot je dejal, to šele začetek, zavedajo pa se, da morajo biti pri tej liniji zelo potrpežljivi.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 21. novembra 2019

M. Bezek Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava