Bolj star, bolj živ

26.1.2020 | 09:35

Bolj star, bolj živ
Bolj star, bolj živ

»Naj razsaja bralni virus, naj okuži vse ljudi, z njim in knjigami bomo živeli srečno vse svoje žive dni!« (L.V.) ... To Četrtkovo srečanje je na RIC-u v Novem mestu razsajal bralni virus. Ob čaju smo ga širili. Ni vročine, nič ne boli. Bralni virus te položi, umiri, da sedeš, ležeš in bereš. Kakšno razkošje imeti doma knjigo in jo brati, kadar si zaželiš! Tako je mislil direktor RIC-a Novo mesto Gregor Sepaher, ko je za začetek šolskega leta Univerze za starejše podaril vsem prisotnim članom knjigo Bolj star, bolj živ. Carl Honore je knjigo namenil vsem, ki bi radi svojo starost sprejeli kot nov in drugačen čas in se dobro imeli. Svojo trditev je dokazoval na 246 straneh v 11-ih poglavjih. Iz 140 knjig in prispevkov je črpal znanje in trditve o tem, da je staranje lahko zelo plodno, kreativno in koristno obdobje življenja. Uvod v knjigi je prepričljiv, saj ga je napisala ambasadorka radostnega staranja dr. Manca Košir. Seveda morajo o tem biti prepričani tisti, ki živijo ta del življenja. Številni stari, ki do starosti nimajo prijaznega odnosa, izhajajo iz odklonilnega odnosa do starejših, ker niso več produktivni in veliko stanejo. Takšna je naša družba, ki ceni le kapital in dobiček. Zato zanje že leta »pripravlja« programe za lažje in dostojno življenje ljudi, ki so gradili in ustvarili veliko premoženje. Bomo dočakali načrtovane želje?

Pa vendar je to obdobje, ko lahko svoje izkušnje delimo, se lotimo vsega, kar nam je med službo ušlo. V knjigi je omenjeno veliko zgodb in primerov, ki dokazujejo,da je za dobro počutje v tem obdobju zelo pomembno druženje in ustvarjanje, rekreacija v družbi, občutek koristnosti. Tako se v tujini že gradijo kmetije prihodnosti, stanovanjska naselja, kjer se mlajši in starejši družijo kot nekoč v domovih, ko so še živele tri generacije. Taki domovi dajejo občutek varnosti, družabnosti. Preplet let je protistrup starizmu, saj razvijajo empatijo, drug drugemu olajšajo, lepšajo življenje. Še veliko zanimivih primerov je, da spoznamo, kako je kljub letom ali pa prav zaradi njih, ta čas lahko najboljši. Takrat lahko uresničimo, kar smo si želeli vse življenje in številni poznani možje pravijo, da so šele takrat postali pravi. Knjiga navdihuje in navdušuje, zato je ne pustite na polici. Branje je težko oranje po črnem polju črk. Veliko časa, koncentracije in zanimanja je potrebno. Mi imamo časa dovolj, koncentracije pa malo. Morda bo predstavitev te knjige zbudila zanimanje, da jo preberemo in se veselimo let in možnosti za veselje in uživanje. Če ste ujeli vsaj malo virusa, vas bo navdušila prva knjiga tega pisatelja Hvalnica počasnosti. Z njo bomo spoznali, da je počasnost prednost in se ne bomo jezili, če nam je hitenje breme. Če delaš, kar te veseli, starost ni pomembna. Poiščimo vsak dan tisto, kar nas oživlja in poživlja. Bodimo bolj živi kot stari!

Pogovor vodila in o tem zapisala Lizika Vardijan, prenašalka bralnega virusa in članica Univerze za starejše pri RIC-u Novo mesto
Fotografije: Anita Jakše, vodja Univerze za starejše

Galerija

bralni (1)
bralni (2)
bralni (3)
bralni (4)
bralni (5)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava