Odločni: Starši ne želimo biti breme otrokom

25.1.2020 | 12:50

Omizje

Omizje

Publika

Publika

Carmen Rajer

Carmen Rajer

Ekipa projekta MOST

Ekipa projekta MOST

Na okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi so v sredo popoldne v Krškem soočili mnenja predstavniki Projekta »MOST«, predstavniki Ministrstva za zdravje in partnerji ter podporniki pilotnega projekta »MOST«. O izjemno pomembni temi, ki zadeva vse nas, so soočili mnenja tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo s skrbjo za druge in se zavedajo, kaj je tisto, kar njihovi uporabniki potrebujejo in kar bomo sčasoma potrebovali vsi.

Družba se stara in hkrati spreminja. Če je še pred 50. leti družina vključevala tudi stare starše, se danes ob vseh obveznostih zdi skoraj nemogoče skrbeti za razširjeno družino. Kako se znajdejo starši ali stari starši, medtem ko ste v službi? Kako se z vsakdanjimi opravili soočajo tisti, ki živijo povsem sami? Sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe zaenkrat v Sloveniji nimamo, s Projektom »MOST«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada, pa testirajo nove rešitve na tem področju.

Osrednji gostje okrogle mize so bili gostiteljica dogodka Carmen Rajer, vodja pilotnega Projekta »MOST« in vodja pomoči na domu, Klavdija Kobal Straus in Janez Praček iz Ministrstva za zdravje, direktorica Doma za starejše občane Krško Nuša Masnik, direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar, Janja Zorko Kurinčič, dr. med., spe. spl. med., strokovna vodja ZD Krško, Silvo Krošelj, podžupan občine Krško in Anka Vučajnk iz Varstveno delovnega centra Krško-Leskovec.

Dolgoživost prebivalstva ne smemo jemati kot breme družbe, temveč kot dosežek

Okrogla miza, ki so jo poimenovali Javna tribuna o Projektu integrirane oskrbe v občini Krško »MOST«, se je pričela z ogledom krajšega videa o Projektu »MOST«. Predstavljen je bil pomen projekta za kvalitetno življenje starejših, prikazano delo timov in odzivi uporabnikov na storitve.

Pri Projektu »MOST« že leto dni obiskujejo uporabnike na njihovem domu in jim nudijo brezplačne storitve. Kombinacija socialnih in zdravstvenih storitev pri obravnavi tistih, ki potrebujejo pomoč, se je izkazala za izjemno uspešno. Uporabniki so zadovoljni z obiski članov Projekta »MOST« ter novimi storitvami, ki jih prejemajo. Predvsem pa izpostavljajo dejstvo, da lahko zaradi storitev, ki jim omogočajo večjo samostojnost, ostanejo doma, kjer se najbolje počutijo.

»Odzivi so izredni, ljudje vse bolj prepoznavajo, kaj jim storitve prinašajo. Mislim, da so začutili vsi naši uporabniki, njihove družine in naši partnerji, da nam je vsak človek pomemben. Vsi moramo imeti pravico do izbire, kje želimo biti na starost,« je izpostavila Carmen Rajer, obenem pa poudarila: »Dolgoživeča družba ne sme biti breme, temveč dosežek. Svoje hčere ne želim vezati, da bo skrbela zame na starost, zato mora ustrezno poskrbeti sistem dolgotrajne oskrbe.«

Podobno razmišlja tudi Nuša Masnik, direktorica Doma za starejše iz Krškega: »Ko bo prišel trenutek, ko ne bom več mogla skrbeti zase, bi želela biti v rokah organizirane pomoči, da ne bi bila breme otrok.«

Vsak človek bi moral imeti pravico izbire, kje in kako želi preživeti starost

Z integrirano oskrbo na domu, ki jo omogoča Projekt »MOST«, lahko ljudje ostanejo dlje v domačem okolju, so bolj samostojni in uživajo kakovostno življenje.

»Opažam, da starejši kot so, raje so doma. Življenjske razmere so se spremenile, sistem pa se ne prilagaja dovolj hitro. Človeku moremo omogočiti dostojno življenje,« je prepričana Janja Zorko Kurinčič, dr. med., strokovna vodja iz Zdravstvenega doma v Krškem. Svoje besede je ponazorila z besedami z izkušnjo s terena, kjer je skrbela za oslabelega moškega na domu, ki je imel ob sebi svojo družino. Ko so jo poklicali, da je umrl, je prišla k njim domov, kjer so vsi njegovi najdražji stali ob njegovi postelji. »Nekaj tako lepega, mirnega in spoštljivega je bilo v tem trenutku. Takšen lep odhod je bil, umrl je doma, ob svojih domačih...« je zaključila zgodbo zdravnica in ganila prisotne.

»Ljudje se odločijo za odhod v dom šele, ko res ne morejo več skrbeti zase. Mi podpiramo, da bi se čim bolj razvijale storitve izven institucij, sami namreč ne moremo pokrivati vseh potreb v okolju,« je dejala Nuša Masnik, direktorica Doma za starejše. »Nam Projekt »MOST« nikakor ni konkurenca, mi smo drug drugemu v pomoč.«

»V bolnišnici se soočamo z zelo težkimi situacijami, ko ljudje nikakor ne morejo skrbeti sami zase. Pojavi se težava, kam namestiti takšne ljudi, saj so domovi za ostarele polni. Človeka ne moremo postaviti pred vrata, če vemo, da za njega ne bo poskrbljeno. Zato podpiramo ta projekt,« poudarja Anica Hribar, direktorica bolnišnice Brežice in podarila, da gre za vzajemno sodelovanje in podporo.

Dolgotrajna oskrba za vse?

Projekt »MOST« je podaljšan do konca leta 2020, zaenkrat pa nihče ne ve, kakšna bo prihodnost dolgotrajne oskrbe. Konec januarja gre predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi v javno obravnavo, vlada pa načrtuje sprejetje najkasneje avgusta 2020.

»Ti projekti so zelo pomembni, da se lahko sistem učinkovito načrtuje. Rezultati so že prinesli dopolnjevanje rešitev za dolgotrajno oskrbo. Graditi moramo integrirane sisteme - to je odgovor na starajočo se družbo. Z dodatnimi viri financiranja bomo zagotovili, da bodo storitve na voljo vsem, ne glede na premoženje,« je izpostavila Klavdija Kobal Straus iz Ministstrva za zdravje.

»Smo na dobri poti, da sistemsko uredimo dolgotrajno oskrbo, pri tem nam bodo pomagali pilotni projekti,« verjame Janez Praček, prav tako iz Ministrstva za zdravje. »Vsi trije pilotni projekti so si med seboj različni, vsak ima nekaj posebnosti, krški projekt je gotovo poseben zato, ker vključuje ruralno populacijo.«

»Za marsikaj najdemo v državi denar, zagotovo bi ga tudi za ta sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe,« je prepričan Silvo Krošelj, podžupan občine Krško, ki verjame, da bo takšen projekt obstal, saj se je izkazala njegova uspešnost. Prav občina Krško je bila pobudnik takšnega projekta in se je za to, da je projekt v Posavje res prišel, močno prizadevala. »Že zdaj, po letu in pol delovanja, se je izkazalo, kako pomemben je ta projekt, vpet je v celotno življenje

»Ne predstavljamo si, kaj bomo rekli uporabnikom konec leta, ko bomo zaključili s projektom,« je zaskrbljeno povedala Suzi Kvas, direktorica zavoda SOCIO Celje, ki je partner projekta Dolgotrajna oskrba v Celju. »Predvsem pa opažamo, kako zelo osamljeni so ljudje. To je najtežje, kar zaznavamo. Uporabniki so najbolj veseli naše družbe.«

Dolgotrajna oskrba potrebuje sistemsko ureditev in to čimprej, so si bili enotni sogovorniki. Vsi smo ali bomo v položaju, ko bomo v stiski zaradi skrbi za svoje domače. In vsi bi morali imeti možnost odločitve, kako bodo preživeli svojo starost, je bilo prevladujoče mnenje med sogovorniki in številno publiko v Krškem.

A. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava