DL: Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka - Odličen obisk presenetil vse

23.1.2020 | 11:50

Nadvse uspešno prvo leto delovanja muzeja so predstavili (z leve) vodja muzeja Ljudmila Bajc, domači župan Andrej Kastelic in vodja projekta postavitve razstave Nataša Rupnik. (Foto: M. Ž.)

V dobrem letu dni 15.100 obiskovalcev Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka – Stalni razstavi o mojstru diatonične harmonike se bo predvidoma septembra 2023 pridružila še stalna razstava mojstra pisane besede – Muzej povezal tudi Mirnopečane

Devetnajstega oktobra je minilo leto dni od odprtja Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči, ki ga je do ponedeljka obiskalo že 15.100 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Ta odličen obisk je po besedah domačega župana Andreja Kastelica presenetil vse in presegel vsa njihova pričakovanja.

V prostorih bivše mirnopeške osnovne šole so kot prvo postavili stalno razstavo z naslovom Lojze Slak, virtuoz na diatonični harmoniki – Moje plošče so moje knjige, za katero so dobili tudi Valvasorjev nagelj za leto 2018 Slovenskega muzejskega društva. Razstava predstavlja Slaka kot osebnost in glasbenika od rojstva do smrti ter 47 let delovanja Ansambla Lojzeta Slaka. Poleg slikovnega in videogradiva, izdanih plošč in osebnih predmetov je na ogled rekonstruirana vadbena soba iz družinske hiše Slakovih v Guncljah z originalnim pohištvom, uredili so bogato mediateko, v središču muzeja pa je oder s harmonikama, na katerih lahko obiskovalci zaigrajo svojo najljubšo skladbo, po želji pa nastop za spomin posnamejo s spremljavo ansambla. Razstavo so prilagodili slepim in slabovidnim, panoje so namreč oblikovali v kontrastnih barvah in razločni pisavi ter natisnili zloženke v braillovi pisavi, pa tudi naglušnim in gibalno oviranim osebah. Prostor so namreč opremili s slušno zanko, v njem pa ni nobenih arhitekturnih ovir.

Vodja muzeja Ljudmila Bajc je poudarila, da jo poleg odličnega obiska predvsem veseli, da so muzej za svojega vzeli tudi Mirnopečani in je postal stičišče kulture in krajevnega dogajanja, saj se v njihove programe dejavno vključujejo domača društva, lokalni pridelovalci in občani. »Društva z nami soustvarjajo turistične proizvode, se z nami povezujejo preko kulturnih prireditev, lokalni pridelovalci svoje izdelke prodajajo v muzejski trgovinici in pred muzejem, več gostov pa imajo tudi gostinci,« je dejala. Tako je muzej z domačini društvi za obiskovalce pripravil pet novih turističnih proizvodov, in sicer z mirnopeškimi čebelarji degustacijo mirnopeškega medu, z vinogradniki degustacijo mirnopeških vin, z društvom podeželskih žena mirnopeško kulinarično dobrodošlico, z vrtcem Polonca in občino razglednico Mirne Peči, novo zloženko pa je dobil Čebelji svet. Ta interaktivni paviljon, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za promocijo svetovnega dneva čebel leta 2016, je, potem ko je prepotoval cel svet, svoj dom dobil v Slakovem in Pavčkovem muzeju.

Mirnopeški muzej je postal tudi nekakšna informacijska točka, prostore in opremo pa oddajajo tudi za razstavne, vzgojno-izobraževalne, promocijske in preostale prireditve. Tako je med drugim gostil odmevno razstavo štrukljev, recital za kulturni praznik, Občina Mirna Peč je v njem izvedla pet večdnevnih delavnic v okviru projekta Slakov center … Sicer pa v sklopu muzeja deluje še dislocirana enota Pavčkov dom v Šentjuriju, kjer ga skupine lahko obiščejo po predhodnem dogovoru. Tam si poleg manjše pesnikove stalne zbirke ogledajo še bližnje spominsko obeležje in slikovito cerkvico sv. Jurija.

V letu 2023 naj bi se Slakovi pridružila še stalna zbirka Toneta Pavčka z več kot 600 razstavnimi predmeti in s pesnikovo knjižnico s preko 2500 knjigami, ki jih je prispevala njegova družina. Če bo vse šlo po načrtih, jo bodo, kot je dejala Nataša Rupnik, vodja projekta postavitve tako Slakove kot Pavčkove stalne razstave, odprli na 95. rojstni dan mojstra pisane besede 29. septembra. Zanjo bodo namenili 230 kv. metrov oziroma enako veliko površino, kot so jo za Slakovo, v prihodnosti pa bodo postavili še manjše razstave preostalih znanih Mirnopečanov.

Rupnikova je še dodala, da naj bi delovanje muzeja letos stalo približno 90.000 evrov, približno 70 odstotkov stroškov pa bo pokril z lastno dejavnostjo.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 14. novembra 2019

M. Žnidaršič