DL: MRFY - Veliki koncert v majhni dvorani

20.1.2020 | 10:00

MRFY so Rok Klobučar, Gregor Strasbergar, Lenart Merlin in Tomaž Zupančič.

Gregor Strasbergar je oče skupine MRFY, pa tudi pevec in še kaj.

V Galeriji Simulaker so MRFY oba večera navdušili občinstvo.

Tomaž Zupančič je koncert začel s prebiranjem strun sitarja.

Minila so štiri leta, odkar so se someščanom v Panorami pod Sv. Rokom in nekaj dni kasneje še v atriju LokalPatriota prvič predstavili MRFY, tedaj nov novomeški bend, ki ga je skupaj z izjemnim topliškim kitaristom Tomažem Zupančičem, bobnarjem Rokom Klobučarjem in basistom Domnom Bohtetom, s katerim sta pred tem kar nekaj let muzicirala v skupini Greg & Domine, ustanovil pevec in kitarist Gregor Strasbergar.

Da bo šlo za tako imenovani indie rok in da bodo fantje na svoj način raziskovali zvok, je bilo jasno že tedaj. Kmalu jih je Domen, ki je pri nastajanju nove glasbe skrbel za aranžmaje, zaradi študija džeza na Nizozemskem zapustil, na njegovo mesto pa je prišel Lenart Merlin.

Tedaj je bilo vse skupaj videti obetavno, kar je še danes, le da novomeški kvartet z imenom, ki se sliši kot priimek ameriškega raketnega inženirja Edwarda Aloysiusa Murphyja, avtorja Murphyjevega zakona, sodi v sam vrh slovenske rokglasbe in je verjetno danes najbolj vroča slovenska rokskupina. Tisto, kar smo slišali pred tremi leti na njihovih prvih javnih vajah, je bil dober temelj temu, kar fantje delajo danes. Vmes je bilo ogromno vaj, snemanj in nastopov, torej ogromno garanja. Njihova glasba je znana vsakomur, ki posluša slovenske radijske postaje, ki kaj dajo na kakovostno slovensko glasbo. So tako rekoč ljubljenci glasbenih urednikov, razglašeni so bili za novince leta 2018. Lahko se zgodi, da bodo razglašeni za najboljši bend letošnjega leta.

Od omenjenih javnih vaj se je v štirih letih delovanja skupine zgodilo marsikaj. Leta 2016 je prišel v javnost njihov prvi singel Klic, ki je pritegnil pozornost tudi glasbenih urednikov na nacionalnem radiu, temu pa je sledil njihov drugi singel Always. Leta 2017 so ju razglasili za prvi in tretji najbolj popularen singel v Sloveniji. Odličen začetek.

Na tem so fantje gradili naprej in predvsem veliko igrali. Naslednje leto so izdali svoj prvi EP s petimi skladbami, imeli turnejo, v sklopu katere so nastopili tudi v oddaji Izštekani, septembra pa so v Kinu Šiška predstavili svojo prvo ploščo. Odločitev, da nastopijo kot predskupina Siddharte, se je izkazala za dobro, saj so se na dvanajstih koncertih v dvanajstih slovenskih mestih predstavili tudi občinstvu, ki jih sicer ne bi prišlo poslušat, njihov odziv pa je bil zelo dober. Letos so nadaljevali niz izdaje singlov s še štirimi novimi izdelki.

V soboto so se someščanom v razprodani galeriji Simulaker predstavili v popolnoma drugačni podobi, zaradi razprodanosti prvega večera pa so koncert ponovili še v nedeljo in vnovič napolnili avditorij. Poslušalci so o nastopih govorili v superlativih.

Fantje so pred koncertoma obljubljali, da jih bo slišati tako, kot jih je bilo slišati v oddaji Izštekani ali na minikoncertih v galeriji Kocka, ki se jih da videti tudi na kanalu Youtube, a ni bilo čisto tako. Bilo je bolje. Poleg že znanih hitov, kot so na primer Anakin, Klic in drugi, v izštekani izvedbi so zaigrali tudi nekaj novih skladb, ki so nastale prav za take večere.

Oba koncerta je s prebiranjem strun na sitarju začel Tomaž Zupančič, ki je kasneje cel večer menjal inštrumente od električnih kitar telecaster in Les Paul ter akustične kitare do ukuleleja in električnega klavirja Rhodes, katerega zvok je od časa do časa speljal prek kitarskih efektov in mu s tem dal nove dimenzije.

Intimnosti prostora galerije Simulaker primeren je bil tudi set bobnov, ki jih je tokrat uporabil Rok Klobučar. Bil je res minimalističen. Če k setu ne štejemo še kuhinjskega lonca, je obsegal le štiri najnujnejše kose. Potrdil je sloves enega redkih slovenskih rokbobnarjev, ki zna igrati tudi tiho in mu ni tuj princip manj je več, ki je bil nekako moto večera.

Frontmen Gregor se je z novo pričesko pred domačim občinstvom, v katerem sta bila oba večera tudi njegov oče in mati, očitno dobro počutil, in kot je dejal, sprostil. Beseda sproščeno je tudi ena najprimernejših oznak njihovega nastopa.

Oče benda, Gregor Strasbergar, ki je med četverico najstarejši in edini, ki je zaključil študij, gleda naprej in napoveduje novo ploščo. Gradiva se je nabralo že veliko in izbor skladb, ki bodo prišle na ploščo, ne bo lahek. Producenta bosta Žare Pak, ki je producent tudi skupini Dan D, in Tomislav Jovanović - Tokac, frontmen skupine Dan D. Ti imeni obetata še en vrhunski izdelek.

Glasba skupine MRFY, čeprav so trije člani Novomeščani, četrti pa je iz Dolenjskih Toplic, nastaja v Ljubljani, kjer vsi štirje oziroma zdaj le še trije študirajo. Svoj »plac« imajo na Šmartinski blizu Orto bara, kjer so praktično vsak dan skupaj, Gregor pa je sploh ves čas tam.

O novi plošči Gregor pravi, da bo še boljša od tega, kar lahko od njih poslušamo danes: »Malo manj bo plavanja, vse skupaj bo bolj odsekano. Dodali bomo nove zvoke, uporabili sintesajzer in drum pade, Lenart pa bo več pel kot do zdaj.« Datuma, kdaj naj bi plošča izšla, niso določili, saj se ne želijo obremenjevati z nekimi roki. Morda bo to konec prihodnjega leta, zelo verjetno pa še kasneje, v tem času pa načrtujejo še veliko nastopov, čim več, da se njihova nova glasba dobro uleže.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 14. novembra 2019

I. Vidmar