DL: Odpadki migrantov - Največ je oblačil in embalaže

18.1.2020 | 18:40

Takšne prizore z odvrženimi odpadki ilegalnih migrantov je mogoče videti v gozdovih ob slovensko-hrvaški meji. (Iz arhiva Komunale Črnomelj)

Med odpadki, ki ostajajo za migranti, je največ oblačil. (Iz arhiva Komunale Črnomelj)

Nekatere komunale imajo kar precej dela s pospravljanjem odpadkov za migranti, ki ilegalno prestopijo šengensko mejo – Kočevski komunalni delavci morajo največkrat do odlagališč na težko dostopnih krajih – Doslej ni vladni Urad za oskrbo in integracijo migrantov za opravljeno delo plačal še niti centa

V gozdovih, zlasti ob naši južni meji, bodisi domačini ali policija in vojska, ki nadzirata zunanjo šengensko mejo, velikokrat naletijo na odpadke. Gozdovi so bili nekdaj, še zlasti v časih, ko ni bilo organiziranega pobiranja odpadkov, zelo primerni za odlaganje odvečne krame. Vsaj tako so menili domačini. Še vedno se najdejo malomarneži, ki se – namesto da bi poklicali komunalne delavce ali sami odpeljali smeti na zbirni center – znebijo odpadkov tako, da jih odpeljejo v gozd.

Toda zadnje čase so poleg »lokalnih« odpadkov tudi drugačni, za katere je že na prvi pogled očitno, da so jih za seboj pustili migranti, ko so ilegalno prestopili slovensko-hrvaško mejo. Nekateri so se jih iz svojih gozdov – najpogosteje so te smeti prav po gozdovih – lotili pospraviti sami, prava pot pa je, da o »najdbah« obvestijo policijo, ta občino, v kateri so odvržene smeti, občina pa z naročilnico zadolži svoje komunalno podjetje, da jih pospravi. Nato pa komunalna podjetja občinam izstavijo račune. Te naj bi, kot je letošnjo pomlad sklenila naša vlada, občinam poravnal vladni Urad za oskrbo in integracijo migrantov. A kot so povedali na občinah, ki smo jih povprašali o odpadkih, ki ostajajo za ilegalnimi migranti, doslej kljub izstavljenim računom od urada niso dobili še niti centa, čeprav so komunalnim delavcem plačali za opravljeno delo.

NAJVEČ V GOZDOVIH

Na Mestni občini Novo mesto so povedali, da jim je Policijska postaja Novo mesto posredovala informacije o osmih najdenih lokacijah nezakonito odloženih komunalnih odpadkov, ki so jih za seboj pustili nelegalni migranti. Vse smeti, ki jih je bilo za 410 kg, so takoj pospravili. V kočevski občini so odkrili štiri odlagališča s 120 kg odpadkov, ki jih je odstranila Komunala Kočevje, na povrnitev 364,47 evra stroškov, ki jih je plačala Komunali, pa občina še čaka. S Komunale Kočevje pa so postregli s povsem svežo novico o policijskem zapisniku s še dodatnimi 17 lokacijami v kočevski občini z odpadki migrantov.

Na občinski upravi kostelske občine so povedali, da je Komunala Kočevje prvič pobirala smeti v juliju in avgustu. A ko so jih pospravili na določenih lokacijah, so se pojavile na drugih mestih. Ko namreč policija in vojska povečata nadzor na nekaterih poteh, si migranti najdejo nove. Ko prestopijo mejo, pa se praviloma preoblečejo, prejšnja oblačila, ki so, kot so povedali na kostelski občini, kakovostna, pa odvržejo. Policija jih sproti obvešča o lokacijah z odpadki in ko se jih nabere dovolj, jih gredo komunalni delavci pospravit. Sedaj poteka drugi krog pobiranja odpadkov, predvidevajo pa, da jih bo na okrog 15 lokacijah približno toliko kot poleti.

Na Komunali Kočevje so povedali, da v občinah Kočevje in Kostel, kjer pobirajo odpadke za ilegalnimi migranti, za njimi ostajajo umazana oblačila in obutev, odeje, podloge in nahrbtniki ter razne folije. Praviloma so vsi odpadki onesnaženi tudi s človeškimi izločki. Lokacije odlagališč so največkrat na težko dostopnih krajih, ki so od prve prevozne ceste lahko oddaljeni tudi do dva kilometra, kar močno otežuje čiščenje, za katerega porabijo tudi več časa. Znatno več kot v kočevski so pospravili odpadkov v kostelski občini. Z devetih lokacij so odpeljali 1320 kg odpadkov, čaka pa jih še 15 lokacij. Ocenjujejo, da je v gozdovih odlagališč veliko več, kot je uradnih prijav.

PREVEČ BIROKRACIJE

Direktor Komunale Metlika Bojan Krajačič je povedal, da odpadkov, ki ostajajo za ilegalnimi migranti, ne zaznavajo kot problem. Ko pokličejo bodisi občani, policija ali z občine, gredo popravit, vse pa dokumentirajo, da bodo imeli dokaze, če bo urad kdaj plačal, kot je bilo obljubljeno. Po Krajačičevih besedah so komunalni delavci pospravili odpadke z okrog desetih mest, a je šlo za lažje smeti, kot so oblačila, nahrbtniki, plastenke in embalaža od hrane, ki so skupaj tehtale okrog 100 kg.

Direktor Komunale Črnomelj Samo Kavčič pa je dejal, da so v prvi akciji v začetku julija skupaj s prostovoljci iz Slovenske filantropije iz okolice Drežnika pri Vinici odpeljali okrog tono odpadkov, ki so jih na dva velika kupa že zložili policisti. Septembra pa so na 36 lokacijah zbrali več kot štiri tone odpadkov, a kot je dejal Kavčič, med njimi ni bilo takšnih, za katere bi menili, da so okuženi, ampak so jih skupaj s preostalimi komunalnimi odpadki odpeljali na CeROD. Kljub temu so komunalni delavci dodatno zaščiteni in ob koncu akcije zaščitno opremo odvržejo.

Iz semiške občine, ki jo prav tako pokriva Komunala Črnomelj, še niso dobili naročila za pospravilo odpadkov za migranti. Konec oktobra pa je na Komunali Črnomelj začela delovati tudi mobilna aplikacija Pametno mesto, kamor lahko občani sporočijo lokacije odpadkov, s Komunale pa bodo podatke posredovali policiji.

Tamara Potočar s črnomaljske občinske uprave je opozorila na preveč birokracije pri pospravljanju smeti za ilegalnimi migranti. Zato je predlagala županu, da posreduje v Ljubljani, naj poenostavijo postopke. Med drugim v Ljubljani zahtevajo tudi koordinate GPS nahajališča smeti in točno specifikacijo odpadkov. V črnomaljski občini letos načrtujejo še eno čistilno akcijo za migranti.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 21. novembra 2019

M. Bezek Jakše