DL: Spomini na Tonija Hervola - Ljudje prihajajo in odhajajo

18.1.2020 | 13:10

DL: Spomini na Tonija Hervola - Ljudje prihajajo in odhajajo

Spomini pa ostajajo. Še posebno lepi spomini na ljudi, kot je bil Toni Hervol iz Bukoška pri Brežicah. Mnogi so mu rekli tudi Posavski Avsenik. A Toni je bil unikat, človek, kakršnih je malo na tem ljubem svetu, glasbenik širokega srca ter harmonikar, pevec in pripovedovalec vedrega duha. Predvsem pa zavedni Slovenec, ki mu je slovenska glasba veliko pomenila.

S Tonijem sta me prva seznanila brata Franci in Jože Smrekar, bližnja Hervolova soseda. Tako kot sta to znala samo onadva, sta mi navdušeno pripovedovala o svojem bližnjem rojaku, njegovem delu in njegovi družini. Hervolovo glasbo sem do tedaj že delno poznal, posebno blizu mi je bila Golobica, ki je tedaj že odmevala tako rekoč v vsakem slovenskem srcu. Pozneje sva se srečala tudi osebno v Ljubljani in prav tako nekajkrat v Hervolovem Kmečkem hramu.

Name je takoj naredil vtis izjemno dobrega, poštenega in za glasbo vnetega človeka. Ko sva se v marsičem ujela, ni vedel, kako bi mi postregel, kaj bi dal iz rok in predvsem, kakšno novo melodijo bi mi pripravil, da bi nanjo lažje napisal besedilo. Nekaj melodij je imel že pripravljenih, še raje pa je ustvarjal melodije na besedila. Rad je povedal, da ga dobro oziroma primerno besedilo vedno spodbudi k ustvarjanju solidne melodije. Seveda pa je bila s tem narejena šele polovica poti do nove skladbe, saj je bilo treba pesem izpiliti še na vajah, narediti primerno priredbo za instrumentaliste in pevce, pa tudi v studiu skladbo tako dobro posneti, da je bila primerna za arhiv tedanjega Radia Ljubljana, zdajšnjega Radia Slovenija.

Na srečo je imel vneti Toni ob sebi še kar nekaj drugih glasbenih in siceršnjih strokovnjakov, od sina Romana do hčerke Nuške, zelo je bil ponosen na pevski duet Zdenke in Andreja Pinteriča. Sicer pa je rad pohvalil vse sodelavce, še posebno je bil ponosen, da je z njim že kot otrok nastopala pozneje znana pevka popevk Meri Avsenak. Z vsemi omenjenimi sem se tudi osebno poznal, se z njimi veliko pogovarjal o glasbi ter se skupaj z njimi – in seveda tudi drugimi – veselil uspeha Ansambla Tonija Hervola.

Na žalost se je sestava večkrat menjala, a steber – Toni Hervol in njegovi najbližji – mu je ostal zvest do zadnjega diha. Ansambel Tonija Hervola je posnel pet glasbenih kaset in štiri plošče: dva LP in dve zgoščenki. Na vse svoje izdelke, na katerih je bil pretežni avtor glasbe prav Toni, je bil zelo ponosen, še več pa mu je pomenilo, da so mu poslušalci radi prisluhnili, da je med veselo druščino naredilo vedno odlično razpoloženje ter da mu je večkrat kdo posebej naročil, naj to in to skladbo ponovi. Med uspešnice lahko štejemo Golobico, Slovensko pesem, Vino je krivo, Ti ne veš, Klic domače zemlje in Pozdravljeni rojaki za naše zdomce v tujini itn. Sam sem za Ansambel Tonija Hervola napisal šestnajst besedil, lepa besedila so prispevali tudi brata Smrekar, Marjan Stare in Janko Novak.

V Hervolovem Kmečkem hramu – pa tudi drugod po Sloveniji – je bilo ob Tonijevi glasbi vedno veselo. V Kmečkem hramu se je po planinskem pohodu ustavilo tudi naše planinsko društvo Kumarce na kosilu, seveda je prehranjevanju in zdravicam sledila prava nepozabna zasebna veselica z živahnim plesom, na kateri se je Toni za nas še posebej potrudil. Kako tudi ne, ko pa je imel vedno rad ob sebi vesele in živahne ljudi, še posebno pa tiste, ki so na njegovo glasbo tudi radi zaplesali. Tonijeva mama Julijana in Tonijev oče Franc sta bila prav tako navdušena pevca in tudi humorista, zato ni bilo nič nenavadnega, da je znal tudi Toni marsikaj obrniti na šalo, pa naj bo to v glasbenem ali pripovednem pogledu.

Rad se spominjam, kako je poslušalcem pokazal, kaj je potrebno, da harmonikar dobro igra Avsenikovo glasbo. Bil je namreč velik oboževalec Avsenikovega fenomena, s Slavkom Avsenikom pa sta se tudi osebno večkrat srečala. Za šalo je postavil nogo malo naprej, harmoniko raztegnil na široko, pri tem pa se prav po gorenjsko, kot Slavc, držal pokonci, tako da bi vsi videli, kako se resnično dobro izvaja Avsenikova glasba. Seveda je Toni s tem hotel pokazati samo to, da je za dobro izvajanje premalo samo Avsenikova drža, kot so Avsenika dojeli nekateri mlajši nadobudni glasbeniki. Ko pa se je malce pošalil, je zaigral res kot pravi Avsenik, seveda kot Posavski Avsenik, kajti vsak glasbenik igra nekoliko drugače, nekoliko po svoje. In v tem je tudi čar glasbe.

Toni je res pred desetimi leti odšel od nas, kljub temu pa bo ostal med nami še desetletja in desetletja. Njegove skladbe so dovolj izvirne, da so lahko takoj prepoznavne, posnetki so precej kakovostni, spomin na njegovo glasbeno skupino pa je tudi še vedno topel in prijazen. Seveda predvsem zaradi njega, njega kot osrednje glasbene osebnosti skupine, pa tudi zaradi svoje izjemne karizmatičnosti. Po naravi je bil preprost, vesel, živahen človek in taki ljudje se za vedno vtisnejo v spomin. Vesel sem, da sem ga poznal, in ponosen, da sva skupaj ustvarila nekaj skladb, ki še dolgo ne bodo šle v pozabo, tudi zaradi tega, ker se njegova dela nadaljujejo pod imenom Ansambel HERVOL. To je privilegij, ki ni dan vsem. Hvala ti, Toni! In še nekaj! Toni je bil tak človek, da ni maral žalostnih ljudi. Zato se ga tudi ob desetletnici moramo spominjati samo z lepimi mislimi in s svetlim pogledom na njegovo in nasploh slovensko glasbo.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 14. novembra 2019

Ivan Sivec

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

18.1.2020+2     + (2)     – (0)     Oceni Anica Ajlec 

Res je, Toni Hervol je bil vse to, kar je omenjeno in še več, škoda, da ga ni več med nami. Spomin nanj je še vedno živ, pa ne morem verjet, da ga ni že 10 let.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava