DL: Šentjernej - Donacije podjetnikov nekatere zmotile

13.1.2020 | 14:45

V novi šentjernejski coni nekateri podjetniki že gradijo. Ena parcela je še na voljo. (Foto: L. M.)

V novi Poslovno-storitveni coni Šentjernej - sever nekateri že gradijo – Zakaj se je 242 tisoč evrov donatorskih sredstev podjetnikov pri zagotavljanju cestne infrastrukture v coni najprej znašlo v proračunu in na koncu ne? – Med naložbeniki podjetje župana in njegovega brata – Ena parcela še na voljo

Lani jeseni so namenu predali novo Poslovno-storitveno cono Šentjernej - sever. Na 7,7 hektarja zemljišč daje prostor za gradnjo novih poslovnih objektov. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja se vanjo seli oz. v njej širi enajst podjetnikov, ki so kupili zemljišča – nekateri že, nekateri se bodo v kratkem.

Cona je bila nedavno predmet debate na občinski seji. V prvotnem predlogu letošnjega drugega rebalansa proračuna občine Šentjernej se je namreč med prihodki in odhodki znašel tudi znesek dobrih 242 tisoč evrov kot dodatna donatorska sredstva podjetnikov pri zagotavljanju cestne infrastrukture v tej coni za pridobitev zemljišč v javno korist. To je zmotilo svetnika Franca Hudoklina, ki je spraševal, kdo bo potem lastnik javnega dobra in ali bodo vsi donatorji vpisani v zemljiško knjigo. Vlada je že po aferi s telefonijo sprejela sklep, da se v cestno in komunalno infrastrukturo ne pobirajo več finančne donacije od pravnih in fizičnih oseb in so občine zakonsko dolžne to financirati same iz glavarine, je opozoril.

Hudoklin je takrat predlagal umik točke z dnevnega reda, kar se sicer ni zgodilo, a potem ko seje zaradi nesklepčnosti ni bilo, se omenjena zadeva pozneje ni znašla v malce spremenjenem predlogu rebalansa proračuna za 2019, ki je bil tudi edina točka 1. izredne seje občinskega sveta, in so ga svetniki sprejeli. Zakaj?

DONATORSKE POGODBE NEPRIMERNE

Kot je pojasnil župan Radko Luzar, se je izkazalo, da donatorske pogodbe, ki so jih poslali v podpis investitorjem, zanje niso primerne zaradi knjiženja stroškov, so se pa za zneske, ki bi jih morali plačati za zemljišča za cestno in komunalno infrastrukturo v coni, dogovorili že pred enim letom. Na občini so se posvetovali tudi z Inštitutom za javno zasebno partnerstvo in Boštjanom Ferkom, ki je predlagal sklenitev večpartitnega sporazuma med investitorji, občino in lastniki zemljišč. Tako se bodo uredile vse obveznosti, nadomestilo bodo investitorji nakazali neposredno lastnikom zemljišča, občina pa bo navedena zemljišča prevzela brezplačno kot del javne infrastrukture.

»Ta sporazum omogoča, da lahko investitorji knjižijo stroške nakupa zemljišč v svoje poslovne knjige, da občina nima več obveznosti do lastnikov zemljišč in da občina investitorjem ne zaračunava vrednosti infrastrukturnih zemljišč preko komunalnega prispevka,« pravijo na občini.

MED PODJETNIKI TUDI ŽUPAN

Odgovor na vprašanje, zakaj je to tema pogovorov, se morda skriva v dejstvu, da sta med podjetji, ki se bodo širila v novi coni, tudi županovo podjetje L-Tek in podjetje njegovega brata LOK orodjarstvo, kar nekateri omenjajo kot navzkrižje interesov. Župan Luzar ne meni tako.

»Šlo je za dogovor med prodajalci zemljišč, to so kmetje, ki so imeli tam njive, in investitorji, ki so se dogovorili za ceno in za del zemljišč za javno infrastrukturo. Občina je le organizirala sestanke, in ko je pridobila lastništvo nad zemljišči za infrastrukturo, šla v razpis – imela je tako soglasje lastnikov zemljišč za komasacijo, da so pripravljeni prodati za dogovorjeno ceno, kot soglasje podjetnikov, da so pripravljeni to kupiti in zaposliti dodatno delovno silo,« pravi Luzar. Da so pridobili nepovratna sredstva z gospodarskega ministrstva, so morali sprejeti pogoje razpisa: 70 odstotkov cone je moralo biti razprodane in v dveh letih morajo investitorji začeti obratovati ter zagotoviti skupaj 35 novih delovnih mest.

»Vsa podjetja so kupila zemljišča od zasebnih lastnikov, naredila pogodbe med seboj, občina s tem ni imela nič. Le pri delu za skupno infrastrukturo je bilo drugače, saj v prvi fazi še niso bila znana imena vseh investitorjev. Če bi imela občina denar, bi morala odkupiti zemljišča in podjetnikom to zaračunati v komunalni prispevek, kar se ni zgodilo. Druga varianta je bila v programu opremljanja, kjer so investitorji kupili parcelo in jo dali občini v brezplačen prenos, ni pa za ta del zaračunan komunalni prispevek. Občina je lastnica parcel za cestno in komunalno infrastrukturo in jih ima v upravljanju, o tem ni dvoma,« pojasni župan Luzar.

ENA PARCELA ŠE PROSTA

Poudari še, da občina iz proračuna ne sme financirati privatnega kapitala, vložke mora zaračunati v komunalni prispevek, sofinancerski delež od države pa predstavlja pomoč podjetjem in občina teh sredstev ne sme zaračunati v komunalni prispevek.

»Ker smo bili uspešni na razpisu in smo počrpali skoraj 885 tisoč evrov, so bile te parcele sorazmerno ugodne, zato smo dobili investitorje, in lastniki parcel so bili veseli, da so lahko prodali zemljišča na ta način. Če ne bi bilo soglasja in medsebojnega dogovora, te industrijske cone ne bi bilo. To je bil skupen dogovor,« poudari Luzar.

Nova cona se zdaj že razvija, prvo je začelo graditi podjetje Podgorje, zdaj že gradita Bekos in LOK orodjarstvo. »Skratka, letos je že šest podjetij pridobilo gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da bo več kot 70 odstotkov cone zaživelo,« je zadovoljen župan.

Pa gre morda za slabo voljo tistih podjetnikov, ki bi radi gradili, pa se bojijo, da nove priložnosti ne bodo več tako ugodne? Župan pravi, da ne, saj so investitorje iskali. »Nihče ni bil prikrajšan in še zdaj je na voljo ena prosta parcela v coni. Vsakršno obreganje ob projekt je zgolj politiziranje,« meni.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 14. novembra 2019

L. Markelj