DL: Gasilci med službo lahko na intervencijo?

15.12.2019 | 20:10

Kdo prihiti prvi na pomoč, ko je kaj narobe? Gasilci!

Pomoč pri delovni nesreči

Hitro po lestvi v gorečo hišo!

V GZS pravijo: zakonodajo imamo dobro urejeno, delodajalci morajo operativnega gasilca pustiti na intervencijo, lahko zahtevajo nadomestilo – Kako v Revozu, Krki, Kolpi? – Praksa različna, v glavnem ni težav – Nekateri vzamejo dopust – Operativni gasilec je drag(ocen) – Kaj storiti za boljši status gasilca?

Kar samoumevno se nam zdi, da ob nesrečah na pomoč priskočijo operativni gasilci, to so gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev, ki so še posebej izobraženi in usposobljeni ter tudi ustrezno opremljeni.

Na pomoč je treba 24 ur na dan kadarkoli – podnevi, ponoči, ob praznikih … Oktobra, meseca požarne varnosti, je prav, da se vprašamo, ali so podjetja, v katerih so zaposleni operativni gasilci, do njih razumevajoča, jih pustijo na intervencije, ko jih pokličejo na pomoč, ali jim povzročajo težave. Od gasilcev je slišati vse, a ko smo o tej temi povprašali Gasilsko zvezo Slovenije, je bil odgovor naslednji: delodajalci so v glavnem razumevajoči in gasilstvu naklonjeni.

Kot pove Dušan Vižantin iz GZS, je zakonodaja na tem področju kar dobro urejena. Delodajalec mora pustiti gasilca na intervencijo, ima pa pravico zahtevati nadomestilo stroškov v času odsotnosti. »Pri tem se pojavljata dva problema. Prvi je, da mi delodajalca v primeru nespoštovanja predpisov kaznujemo, namesto da bi ga nagradili, da ima zaposlenega gasilca in da mu v primeru intervencije omogoči odsotnost. Drugi problem so sredstva za nadomestilo, saj niti lokalna skupnost niti država nimata posebnih skladov zanje, zato gre denar v večini primerov iz redne dejavnosti za gasilstvo,« pove Vižantin.

V praksi se trudijo, da operativno pripravljenost gasilcev organizirajo tako, da na intervencije odhajajo predvsem gasilci, ki takrat nimajo delovnih obveznosti. Seveda je to mogoče le pri manjših nesrečah, pri tistih, kjer je potrebnih večje število gasilcev, pa ne, in takrat vključujejo tudi gasilce, ki lahko zapustijo delovno mesto. V tem primeru se delodajalcu na podlagi zahteve izplača nadomestilo osebnega dohodka.

»Lahko rečemo, da večinoma s predhodnimi dogovori med gasilcem in delodajalcem ni zapletov in je gasilcem dana možnost udeležbe na reševalnih akcijah,« pove Vižantin.

ZAHTEVE ZA POVRAČILO

Če prostovoljnega gasilca zaradi intervencije torej ni v službo, mu pripada polna plača, njegov delodajalec, ki mu mora pustiti na teren, pa je upravičen do povračila tega dela osebnega dohodka in dodatnih 20 odstotkov za izpad dohodka. Pa se to v praksi dogaja?

Kot pravijo na GZS, delodajalci večinoma zahtevajo, da se jim povrne nadomestilo plače za čas, ko je njegov zaposleni izvajal naloge zaščite in reševanja. Ker so gasilske enote financirane iz lokalnih skupnosti, to bremeni lokalno skupnost, torej občino, če pa je gasilec naloge opravljal na intervenciji večjega obsega, za katero je aktiviran državni načrt, nadomestilo plače krije država. Če zahtevka ni in denar za to ni porabljen, ga znotraj proračunskih postavk namenijo za gasilstvo – vse je odvisno od pogodbe, ki jo ima gasilska enota podpisano z lokalno skupnostjo.

RAZLIČNA PRAKSA

Aleš Medle, predsednik Gasilske zveze Šentjernej, v okviru katere deluje deset prostovoljnih gasilskih društev, pove, da je razumevanje za udeležbo operativnih gasilcev na intervencijah v različnih podjetjih različno, pogosto je odvisno od narave dela, pa tudi od vodstva. »Gasilci, ki lahko gredo na intervencijo med delovnim časom, če je to potrebno, so podjetjem za to hvaležni, kjer to ne gre, poskušajo na pomoč priti takrat, ko niso v službi,« pravi Medle in doda, da s šentjernejskimi podjetji sodelujejo na različnih preventivnih akcijah, v večini podjetij pa gasilci pripravijo tudi vaje.

GZ Šentjernej ima približno 230 operativnih gasilcev. Največ intervencij imajo gasilci iz PGD Šentjernej: po navadi se jih odzove med osem in dvanajst, če je nesreča zahtevnejša, pa se alarmira tudi ostala društva, in takrat je operativcev več. »V primeru dolgotrajnih intervencij, kot so bile na našem koncu poplave, pa se gasilce dodatno pokliče s telefoni,« pojasni Medle.

KAKO V KOLPI, REVOZU, KRKI

V metliški Kolpi imajo te zadeve dobro urejene. V podjetju imajo na lokaciji v Metliki zaposlenih približno tristo delavcev, od teh je 12 operativnih gasilcev, ki so to morali delodajalcu povedati že prej. »V primeru poziva jim je omogočen takojšen izhod iz podjetja, da so res lahko hitri. To se zgodi nekajkrat na leto, najpogosteje so to gasilci iz PGD Metlika,« pove varnostni inženir v Kolpi Stanko Krnc. Podjetje včasih zahteva refundacijo od občine, v glavnem ali zlasti pri krajših izhodih pa ne, in te stroške vzame nase. Tudi to je po svoje njihov prispevek za gasilstvo.

Novomeški Revoz je veliko podjetje z več kot 3.400 zaposlenimi. Upoštevaje to dejstvo in tudi osnovno dejavnost podjetja, da gre za avtomobilsko industrijo, imajo lastno gasilsko enoto, ki je locirana znotraj podjetja, ter poleg tega še večjo prostovoljno enoto, ki je usposobljena za odzivanje v primeru večjih nesreč oziroma izrednih razmer.

»Zato med zaposlenimi ne spremljamo posebej, kdo je zasebno gasilec prostovoljec oziroma nam zaposleni tega ob zaposlitvi ne povedo. Sodelovanje zaposlenih pri intervencijah je stvar dogovora med zaposlenim in neposrednim vodjo in je odvisno od delovnega mesta, ki ga zaposleni opravlja,« sporoča Nevenka Bašek Zildžović iz službe za stike z javnostjo in dodaja, da možnost povračila stroškov poznajo in ga uveljavljajo, kadar gre za usposabljanje oziroma izobraževanje gasilcev prostovoljcev v okviru delovnega časa.

Kako je v novomeški Krki? Kot sporočajo iz službe za odnose z javnostmi, so se zaposleni delavci, ki so člani prostovoljnih gasilskih društev, v posameznih primerih udeležili intervencij, ko je šlo za naravne nesreče, reševanje ljudi in premoženja. »V teh primerih kot delodajalec sprejemamo njihovo upravičeno odsotnost z dela in poskrbimo, da delovni proces kljub temu teče nemoteno. Nadomestil ali refundacije zaradi odsotnosti ob takih intervencijah ne zahtevamo ne od državne ne od lokalne skupnosti. Ob zaposlitvi glede na varstvo osebnih podatkov in GDPR ne zbiramo podatkov o tem, ali so novi sodelavci člani gasilskih društev,« pravijo.

Govorili smo tudi z enim od dolenjskih prostovoljnih gasilcev (ki ne želi biti imenovan). Pravi, da sam vedno odide na intervencijo, ko je treba, in v njegovem podjetju ga zato ne gledajo postrani. Pove pa, da gasilci po navadi niti ne »izkoriščajo« uvidevnosti delodajalcev in nemalokrat za vaje in usposabljanje, včasih tudi za intervencijo, vzamejo kar dopust. Tako počne tudi on.

OPERATIVEC JE DRAG(OCEN)

Seveda bi bila škoda, da operativni gasilci, katerih izobraževanje in usposabljanje sta bili dragi, pa tudi oprema, ki jo morajo imeti, ni poceni, ne bi mogli na pomoč, ko je to treba.

Kompletna zaščitna oprema za gasilca, ki izvaja gašenje v zahtevnem okolju, stane povprečno od 1.700 do 2.200 evrov. Gasilci se udeležujejo tudi več vrst gasilskih izobraževanj: najprej so temeljna izobraževanja, ki so potrebna, da gasilec lahko začne izvajati operativne naloge, nato sledijo dopolnilna in dodatna strokovna usposabljanja, ki znanje gasilca poglobijo v posameznih specialnih področjih delovanja gasilcev.

Na GZS razmišljajo, da bi se dalo boljši status operativnega gasilca doseči tako s stimulacijami za delodajalce kot gasilce. Posebna komisija za ureditev statusa prostovoljnega gasilca je že pred leti pripravila nekaj predlogov.

Za spodbudo delodajalcev, ki zaposlujejo operativce, se predlaga npr. uvedba davčnih olajšav (olajšava naj bi bila v višini bruto plače za takega gasilca), izenačitev olajšav delodajalcev, ki zaposlujejo operativne prostovoljne gasilce, kot veljajo za zaposlovanje invalidnih oseb, preuči naj se možnost olajšave pri odmeri dohodnine za operativne gasilce (predlog v višini ene bruto plače). Vsem operativnim gasilcem, ki so dopolnili petdeset let in so imeli vsaj dvajset let aktivnega operativnega staža, bi morala država kriti premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja. To je analogija z bonitetami, ki so jih imeli veterani vojne za Slovenijo. Med predlogi so tudi ureditev statusa operativnih gasilcev, zaposlenih v gasilskih društvih ali zvezah s poklicnim jedrom – primerljivo s poklicnimi gasilci; pobuda za spremembo stanovanjskega zakona, da bi lahko tudi operativni gasilci sodelovali na razpisih za dodelitev neprofitnih stanovanj; možnosti za popuste za operativne prostovoljne gasilce v prevozu z javnimi prevoznimi sredstvi. Znova se predlaga preučitev evropskih direktiv glede možnosti opustitve DDV za gasilsko zaščitno in reševalno opremo, ki jih tudi s prostovoljnimi prispevki občanov kupujejo prostovoljna gasilska društva.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 17. oktobra 2019

Besedilo in fotografije: L. Markelj