DL: Čebelar Jože Muc - Ne moreš biti malo čebelar, si ali nisi

13.12.2019 | 14:40

Jože in Petra Muc s sinovoma Jurijem in Jakobom. (Iz osebnega arhiva J. Muca)

Jože in Petra Muc s sinovoma Jurijem in Jakobom. (Iz osebnega arhiva J. Muca)

Jože ob čebelnjaku, ki ga je postavil na domačiji na Gornji Lokvici. (Foto: M. B. J.)

Jože ob čebelnjaku, ki ga je postavil na domačiji na Gornji Lokvici. (Foto: M. B. J.)

Če Jože Muc odmisli svojega pradeda, pri hiši ni bilo čebelarske tradicije, ob kateri bi lahko odraščal – Za čebelarjenje, v katero uvaja tudi sinova, se je odločil po 30. letu starosti – Perfekcionist z butičnim načinom pridelave visokokakovostnega medu za petične stranke

Jože Muc z Gornje Lokvice pri Metliki ni odraščal ob čebelah, je pa na dvorišču domače hiše stala konstrukcija čebelnjaka njegovega pradeda Jožeta Muca, ki se mu je zdela nekaj neodkritega, mikavnega in čudovitega. Po končani fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu in šestih letih dela v Ljubljani se je poleti leta 2013, ko se je rodil njegov starejši sin Jurij, vrnil v domačo vas.

Takoj je začel razmišljati o čebelarjenju, a ker se čebele kupuje spomladi, je naslednjo pomlad od prijatelja kupil štiri panje čebel. Postavil jih je v začasno konstrukcijo, naslednje leto pa je nedaleč od hiše postavil čebelnjak, v katerem je prostora za 39 dvoetažnih panjev. A se je pozneje odločil za troetažne, ki jih lahko spravi v čebelnjak 26. Zdaj čebelari s 16 gospodarskimi družinami, z novo narejenimi družinami pa ima trenutno 31 družin.

Jože je že leta 2015 opravil tečaj za čebelarje začetnike, ki ga je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, naslednje leto pa še nadaljevalni tečaj. Leta 2017 se je vpisal v register pridelovalcev slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. »V shemo višje kakovosti sem stopil med prvimi 300 čebelarji. Vsak kozarec medu nosi na prelepki evropski simbol kakovosti, zagotovljena pa je tudi njegova sledljivost. V shemo višje kakovosti je bilo po zadnjih znanih podatkih iz letošnjega julija vključenih 417 slovenskih čebelarjev, medtem ko jih je v državi registriranih okrog 10.100, po predvidevanjih pa jih je okoli 12.000, saj vsi niso registrirani. Prepričan sem, da se čebelarjenja ne bi lotil tako resno, če ne bi imel veselja in me čebele ne bi zanimale. Zame je čebelarjenje tudi način življenja in prepričan sem, da človek ne more biti malo čebelar. Ali je ali pa ni. Sploh si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi ostal brez čebel,« pove Muc, ki je že jeseni 2015 na mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču prejel zlato priznanje za kostanjev med in hkrati najvišjo oceno za med iz metliške občine. In to kljub temu da je šele prvo leto resneje čebelaril in se še precej lovil. Vendar se je že na svojem prvem ocenjevanju odlično odrezal.

»Ko sem dobil priznanje v Semiču, sem prosil čebelarja Staneta Pluta s Krvavčjega Vrha, ali bi bil lahko moj mentor. Pa mi je odgovoril, da ne potrebujem mentorja. A kadarkoli sem kaj potreboval, sem ga prosil za nasvet, in z veseljem mi je pomagal, bil pa mi je tudi mentor pri seminarski nalogi za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Veliko sem poskušal, se odločal med različnimi panjskimi sistemi, se posvetoval z izkušenimi čebelarji, kot so Stane Plut, Jože Veselič, Brane Borštnik in Jože Sever,« je hvaležen.

Jože si je do danes nabral veliko znanja in izkušenj, si nabavil opremo, ki je na visoki ravni, in kljub za čebelarje težkemu letu v oceno na letošnjem 57. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni dal lipov in kostanjev med. »Lanska letina medu je bila povprečna, letošnja pa je bila pri meni komaj 28 odst. lanske. Je pa zato med vrhunski, kar so pokazale ocene iz Gornje Radgone, ki so potrditev vsega truda in vlaganj v znanje in čebelarstvo. Na ocenjevanju je sodelovalo 83 čebelarjev in podjetij iz Slovenije, Slovaške, Hrvaške in Črne gore, strokovna komisija pa je ocenila 111 različnih vzorcev. Za lipov med sem prejel 25,7 točke in bronasto medaljo, za kostanjev med pa 30,55 točke in zlato medaljo, to pa je bilo tudi edino zlato za belokranjske čebelarje na letošnji Agri,« je zadovoljen Muc.

Tako kot v marsikateri ljubiteljski dejavnosti se tudi v čebelarstvu spopadajo s problemom podmladka, ki ga ni ravno v izobilju. Zato je razveseljivo, da se je Jože, ki je med mlajšimi čebelarji, s takšno zagnanostjo in perfekcionizmom lotil čebelarjenja. Še bolj razveseljujoč podatek pa je, da s tem lepim in koristnim delom »zastruplja« tudi otroka, šestletnega Jurija in triletnega Jakoba, ki mu, čeprav sta še rosno mlada, pomagata že nekaj časa. »Dela pri čebelah nikoli ne zmanjka. Začela sta z utapljanjem satnih osnov. Učim ju prepoznavati člane čebelje družine, kar je za njiju izredno zanimivo, in spoznavati, kako odlično so organizirane čebele. Ob tem pa ju na vsakem koraku opozarjam na najpomembnejše poslanstvo čebelarjev, ki je ohraniti obstoj čebel. Upam, da ju bom navdušil za čebelarjenje in si s tem vzgojil naslednika,« je vesel.

Čeprav je Jože pravi zanesenjak, je čebelarjenje zanj hobi, s katerim se ukvarja z velikim veseljem in se ne čuti suženj čebel. Pravi, da ima toliko čebeljih panjev, kot jim je lahko poleg službe in drugih obveznosti še kos. Zato se je odločil za butični način pridelave in prodaje medu, ki je visokokakovosten. Torej za zahtevne, petične stranke.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 10. oktobra 2019

M. Bezek Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava