Ljudje ob Kolpi: Oton Berkopec

9.12.2019 | 11:20

Ljudje ob Kolpi: Oton Berkopec

» … moram Ti reči, da takšnega književniškega konzula na Češkem še nismo imeli, kakor ga tudi drugod še nismo imeli, ki bi tako skrbel za našo knjigo ter ji pripravljal pota – vselej Ti…«, iz pisma pisatelja Ivana Potrča Otonu Berkopcu.

Dr. Oton Berkopec, bibliograf, literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec

Rojen 6. decembra 1906 na Vinici, umrl 16. septembra 1988 v Ljubljani

Oton se je rodil v kraju Vinica, sicer tudi rojstnem kraju drugega Otona - pesnika Otona Župančiča - v precej skromnih razmerah družine z 8 otroci. Oče je bil čevljar, mama pa diplomirana babica. Na priporočilo prodornega viniškega učitelja Franje Lovšina (tudi etnolog in mladinski pisatelj) so ga kljub finančni stiski 1918 leta vpisali v realno gimnazijo v Novem mestu. Na priporočilo župnika pa so ga v drugi letnik prepisali v škofijsko gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani. A tamkajšnjega strogega režima ni zdržal in v drugem letniku padel, se vrnil domov pasti krave, a se je v letu 1920 ponovno vpisal v gimnazijo v Novem mestu in se ves čas šolanja vzdrževal brez podpore domačih vse do mature 1927 leta. En semester se je pridružil prijatelju Janku Jarcu na državno gimnazijo v Ljubljani, nato pa vrnil v NM. V Ljubljani ga je za literaturo navdušil učitelj France Koblar, prijateljevati pa je začel tudi z Maksom Stmeckim. Že kot dijak je sodeloval v kulturnem društvu in pisal v različna glasila (Mladika…).

Leta 1927 se vpiše na Pravno fakulteto v Ljubljani, a že po dveh mesecih prestopi na Filozofsko fakulteto, študij slovenščine in slovanske književnosti. Kot najboljši slušatelj v prvem letniku je na priporočilo prof. Prijatelja dobil enoletno štipendijo za nadaljevanje študija v Pragi. Enoletno bivanje v Pragi se nato podaljša, leta 1935 doktorira na Karlovi univerzi in ostane na češkem skoraj pol stoletja kjer ves čas izjemno plodno ustvarja. Delal je v Slovanski knjižnici, ki se po njegovi zaslugi zelo obogati z deli južnoslovanskih književnikov (odkupi tudi knjižnico dr. Janka Šlebingerja, upokojenega ravnatelja NUK Ljubljana – sicer tasta drugega pomembnega Belokranjca inž. Janeza Marentiča).

Veliko je prevajal iz slovenščine in drugih južnoslovanskih jezikov v češčino in obratno. Napisal je več knjig, na področju bibliografije je zlasti pomembna »Česká a slovenská literatura, divadlo, jazykozpyt a národopis v Jugoslavü, Bibliografie od roku 1800–1935 (Praha 1940). V slovenskih in čeških strokovnih revijah, zbornikih in enciklopedijah je sodeloval s številnimi prispevki. Napisal je veliko predgovorov k prevodom iz slovenščine in drugih jezikov v češčino. Za svoje delo je na Češkem dobil več priznanj. V domovini je 1971 postal zunanji dopisni član SAZU, 1977 dopisni član (po vrnitvi v Ljubljano) in 1981 redni član. Bil je častni član Društva književnih prevajalcev Slovenije. Dobil je tudi Čopovo diplomo.

Poleg številnih prevodov je napisal tudi avtorska dela: France Prešeren v češki literaturi, Aškerčeva pisma Čehom, Tři bibliografické příručky. Zadnja leta v Pragi je delal kot pomočnik kulturnega atašeja Jugoslovanskega veleposlaništva, saj so v času Informbiroja zaprli lektorat jugoslovanskih jezikov na univerzi.

Boris Grabrijan, KP Kolpa

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

10.12.2019Oceni vl 

V viniškem muzeju so imeli pred leti razstavljeno dokumentacijo o vseh znanih Viničanih, seveda na prvem mestu o Otonu Župančiču, in upam, da je tako tudi še danes. Častno mesto je imel v zbirki tudi Oton Berkopec. V KP Kolpa nas opominjajo, da ne bomo pozabili slavnih naših prednikov in hvala zaposlenim v parku za to! (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava