DL: Mlado podjetje - Daleč od tega, da pse samo boža

6.12.2019 | 14:45

Z odprtjem pasjega salona v Trebnjem se je Katji Lavriša uresničila dolgoletna želja – Najbolj se zanaša na reklamo od ust do ust zadovoljnih strank – V prvih mesecih pričakovala nekoliko večji obisk – Trenutno komaj pokrije vse stroške dela – Vsaka pasma zahteva nekoliko drugačno nego

Katji Lavriša se je pred meseci z odprtjem pasjega salona v Trebnjem uresničila dolgoletna želja. Zaveda se, da je vsak začetek na samostojni poti težak, vendar verjame, da se bo njena dejavnost kmalu »prijela«. Ustrezna higiena precej pripomore k dobremu počutju in zdravju naših hišnih ljubljenčkov, česar se nekateri premalo zavedajo, poudarja mlada podjetnica.

Že od malih nog je velika ljubiteljica živali, zato se je vpisala na srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani, in že takrat je v njej dozorela želja, da bi odprla svoj pasji salon. Razmišljala je, da bi v Grosuplju, od koder prihaja, ponujala možnost sprehodov psov, saj nekateri za to nimajo časa. A ko sta z očetom naredila izračune, sta ugotovila, da bi si težko pokrila vse stroške. »Po končani srednji šoli sem se zato vpisala na fakulteto in po zaključku študija naletela na oglas, da iščejo nekoga, ki bi ga naučili striženja psov. Ker me je delo pasjega frizerja zanimalo, sem se hitro naučila osnov,« pravi Katja.

Svoje znanje je izpopolnila še pri eni pasji frizerki v Ljubljani, in ker ji je šlo delo dobro od rok, je v njej vedno bolj tlela želja, da bi šla na svoje. Uresničila jo je maja, ko je v središču Trebnjega odprla svoj pasji salon. »Vem, da je tukaj že eden, a Trebnje se v zadnjem času zelo razvija in širi, kar ponuja ogromno priložnosti. K tej odločitvi je pripomoglo tudi, da sva se s fantom preselila na Veliko Loko,« na vprašanje, zakaj salon ravno v Trebnjem, odgovori naša sogovornica. Za pomoč pri zagonu se je obrnila tudi na Razvojni center Novo mesto, kjer spodbujajo podjetništvo in regionalni razvoj. Kot pravi, je največja težava za mlade, ki se odločijo za samostojno pot, da običajno nimajo začetnega kapitala, s katerimi bi pokrili stroške. »Za začetek sem potrebovala okoli 10.000 evrov. 7.000 evrov je bila samo oprema, med katero sodi banja za kopanje, miza, posebne škarje, ki so zelo drage, in še druge malenkosti.«

Ko je odprla salon, je na domove v okolici Trebnjega poslala letake, uredila si je svojo spletno stran, za oglaševanje pa kot številni mladi izkorišča tudi Facebook. »Če bom zmogla, se bom lotila še kakšne oglaševalske akcije, sicer pa se najbolj zanašam na reklamo od ust do ust zadovoljnih strank,« pravi Katja, ki si za vsakega psa vzame čas. Da ga skopa, razčeše, postriže, posuši, postriže kremplje, umije ušesa in drugo, ji običajno vzame najmanj dve uri. Delo je fizično kar zahtevno, čeprav nekateri mislijo, da pse samo boža. »Včasih me kakšen tudi ugrizne, zato je treba najprej vzpostaviti dober stik, da je pes ali psička pomirjena in da se dobro počuti. Veliko se jih kar trese, predvsem se bojijo glasnega sušilnika.«

Priznava, da je v prvih mesecih pričakovala nekoliko večji obisk, vendar so ji po njenih besedah vse pasje frizerke, ki jih pozna, dejale, da začetki ne bodo lahki. »Trenutno delam le, da pokrijem vse stroške najemnine. Zame ne ostane nič, včasih moram še kaj dodati,« odkrito pove. Še dobro, da dela še v enem pasjem salonu v Ljubljani, a prioriteta je njen v Trebnjem. Čeprav nekateri kar zavijejo z očmi, ko gredo mimo, češ kaj tudi to obstaja, čedalje več ljudi, zlasti v večjih mestih, svojega hišnega ljubljenčka pripeljejo v pasji salon. Stranke ima z različnih koncev, tudi iz Ljubljane, Grosupljega, Mokronoga, in še bi lahko naštevali.

Delo pasjega frizerja zahteva ogromno znanja. Vsaka pasma zahteva nekoliko drugačno nego, poudarja Katja. »Ene pasme samo strižemo, druge pa se trima. Dobro je, da poznaš čim več pasem, kajti za vsakega obstajajo določeni standardi, ki so zapisani v knjigah, in priporočljivo je, da se jih držiš.« Včasih je težava, da imajo lastniki takšne želje, da ogrožajo življenje svojih psov, še dodaja. »Nekateri želijo poleti svojega hišnega ljubljenčka postriči preveč na kratko, močno sonce pa bi ga lahko opeklo.« V takšnih primerih jim razloži, da to ni primerno, in raje predlaga drugačno nego.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 26. septembra 2019

Rok Nose