DL: Ambrozija - Odredba je ni zaustavila

6.12.2019 | 11:30

Domen Bajec

Domen Bajec

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) (Foto: D. B.)

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) (Foto: D. B.)

Na širjenje ambrozije je imela katastrofalen vpliv kriza po letu 2008 – Zatiranje s herbicidi, puljenjem, nizko košnjo in prijavo sosedov – Vse mora biti pravočasno

O tujerodnih invazivnih rastlinah je bilo povedanega in zapisanega že veliko. Žal zaradi tega in kljub temu stanje ni nič boljše, nasprotno, iz leta v leto je tovrstnega plevela v našem okolju, tako urbanem kot tudi v gozdovih in na poljih, še več. Večina teh rastlin, tudi najbolj razvpita med njimi, ambrozija, je bila pri nas prisotna že prej, že desetletja in celo stoletja, a še zdaleč ne tako kot danes. Strokovnjaki med vzroki omenjajo opuščanje kmetovanja. Po besedah Domna Bajca, vodje službe za varstvo rastlin v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, so stvari ušle iz rok med krizo po letu 2008, ko so se ustavili številni v času prosperitete začeti gradbeni projekti, gradbišča pa so bila prepuščena zaraščanju s plevelom. Odprta zemlja je ponudila gostoljubje predvsem ambroziji, ki je to tudi s pridom izkoristila. To sicer ni edini vzrok razraščanja te izjemno alergene invazivne tujerodne rastline, je pa verjetno najpomembnejši predvsem za njeno širitev v urbanih okoljih. Precej je k temu dodalo tudi varčevanje pri vzdrževanju cest, predvsem na račun pogostosti košnje obcestnega zelenega pasu. Če čas košnje ni usklajen s časom cvetenja in semenjenja ambrozije, ta pri njenem zatiranju ni več učinkovita, še huje, s košnjo se semena še raznašajo.

Razmere so hitro postale skrb vzbujajoče, tako da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano julija 2010 izdalo odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.) in drugih neofitnih vrst iz rodu Ambrosia. Uredba je kratka in jasna in pravi, da mora imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe: odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v rastni dobi ne obraste več; opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra, kar mora storiti na lastne stroške. Odredba širitve ambrozije ni ustavila, saj je po devetih letih precej bolj razširjena, razširila pa se je tudi na obdelana kmetijska zemljišča, kjer je prej nikoli ni bilo, danes pa je prisotna tako na poljščinah kot pašnikih, pojasnjuje Domen Bajec.

Z ambrozijo oziroma njenim zatiranjem se na različne načine ukvarja več ustanov, od služb za varstvo rastlin pri kmetijsko-gozdarskih zavodih in inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo do zavodov za zdravstveno varstvo, katerih naloga je tako ugotavljanje pojava in razširjenosti škodljivih rastlin kot tudi svetovanje lastnikom zemljišč pri njenem zatiranju, neposreden nadzor nad ukrepi za zatiranje in opozarjanje lastnikov pa fitosanitarna in kmetijska inšpekcija, kamor lahko zapuščeno zemljišče, na katerem se razraščajo invazivne in škodljive rastline, ljudje prijavijo anonimno.

Ambrozija je človeku nevarna. Velja namreč za eno najbolj alergenih rastlin, alergije pa povzroča pelod, ki je prisoten v zraku od konca avgusta pa vse do oktobra. Koncentracija peloda ambrozije je običajno največja v jutranjem času, ko ljudje po navadi zračijo stanovanja, in med nevihtami, ko je kroženje zračnih mas najintenzivnejše.

»Ambrozijo zatiramo na tri načine. Za njeno zatiranje na kmetijskih površinah uporabljamo herbicide, sicer pa pride v poštev ročno odstranjevanje bodisi s pukanjem ali košnjo. Pomembno je, da so vsi ti ukrepi opravljeni pred cvetenjem, ki se začne že julija in je najbolj intenzivno avgusta, ko rastlina začne tudi že semeniti. Odkos mora biti zelo nizek, do 3 cm, sicer se ambrozija prilagodi in se začne namesto rasti v višino plaziti po tleh,« priporoča Domen Bajec, ki od številnih invazivnih rastlin poleg ambrozije izpostavi tudi navadno barvilnico, ki je k nam zašla kot okrasna rastlina in njena semena raznašajo ptice, razrašča pa se tako v gozdu kot tudi na kmetijskih površinah in v urbanem okolju. Zraste tudi do dva metra visoko, in ko razprostre svoje korenine, pod sabo uniči vse drugo rastlinje in kar dvigne zemljo. Pri nas so jo prvič zaznali okoli leta 1850, zadnji čas pa opažajo njeno razraščanje. Je grm z značilnimi velikimi jajčastimi oziroma suličastimi listi, ki imajo nekoliko neprijeten vonj. Cvetovi so v visečih grozdastih socvetjih bele ali rožnate barve, plodovi pa so grozdasti temno vijoličaste ali črne barve.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 26. septembra 2019

I. Vidmar

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

6.12.2019+6     + (6)     – (0)     Oceni Franci D 

Naša naloga je, da pravočasno poskrbimo za uničenje te nadležne rastline. Žalostno pa je to, da je ambrozija najbolj pogosta ob robovih cest, kjer naj bi za košnjo skrbela cestna podjetja.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava