DL: Za preživetje v nove posle - Od jabolk še k drugemu sadju in zelenjavi

3.12.2019 | 14:45

Obiranje v Evrosadovih nasadih

Boštjan in Ivan Kozole, začetnik podjetja in še vedno prokurist v podjetju (Vir: spletna stran podjetja)

Boštjan Kozole

Evrosad, največji slovenski sadjar in edini resni izvoznik slovenskega sadja, saj v normalnih letih izvozi polovico pridelanih jabolk, je v zadnjih petih letih, ko se je sadjarstvo otepalo hude krize, začel intenzivno vlagati v razvoj in nove dejavnosti in se tako obdržal nad vodo

»Letos teče že šesta sadjarska sezona, za katero ne moremo reči, da je dobra. Začelo se je z ruskim embargom. Ta je imel za naš sektor izjemne in takojšnje posledice, ki se jim ni dalo izogniti. Po zaslugi visoke evropske politike je največja pridelovalka jabolk v Evropi, Poljska, preplavila evropski trg s tem sadjem. Sadjarstvo se ne more tako hitro prilagoditi, saj traja 5 do 6 let, da zamenjaš kulturo in lahko daš pridelke na trg,« pojasnjuje direktor skupine Evrosad Boštjan Kozole.

Dodaja, da so embargu v letu 2016 in 2017 sledili hudi pozebi in lani preobilen pridelek, a tudi letošnje leto je bilo težko, saj se poznajo posledice dveh pozeb in preobloženosti, pa tudi več noči z manjšimi pozebami. Vse to je vplivalo na kakovost in količino pridelka, zato bo letos v Sloveniji občutno manj jabolk kot v normalnih letih. Dobra novica je, da so zdaj pogoji za dozorevanje dobri, zato bodo sicer drobnejša jabolka imela dobro notranjo kakovost. Še posebej velik izpad pridelka je bil letos pri hruškah, medtem ko je bila letina jagod in breskev dobra.

POLOVICO ŽE NAMAKAJO

Skupina Evrosad ima skupaj 580 ha sadovnjakov, od tega 440 ha v treh podjetjih: Sadjarstvo Blanca, Sadjarstvo Ormož in Evrosad. 417 ha nasadov je pokritih z mrežami, 255 ha namakajo, 61 ha pa tudi orošujejo. Čeprav smo še pred nekaj leti pisali, da je z namakalnimi sistemi opremljena le desetina nasadov, Evrosad po velikih naložbah v zadnjih letih namaka že več kot polovico svojih površin sadovnjakov. »Mislim, da imamo tudi enega največjih deležev pokritosti s protitočnimi mrežami v Evropi: jablane so zdaj pokrite več kot 90-odstotno, slabše pa je v starih hruškovih nasadih,« opiše Kozole.

Zanimivo je, da se je Evrosad v času velikih težav na trgu odločil za velike naložbe. Novih nasadov brez namakanja, oroševanja in protitočne mreže več ne napravlja, skupina pa je zadnja leta izkoristila tudi podnebne razpise, ki z ugodnejšimi pogoji za pridobivanje sredstev spodbujajo pridelovalce k zaščiti nasadov. Med drugim je Evrosad s pomočjo tega razpisa postavil nov, 50 ha velik jablanov nasad, ki je opremljen tudi z oroševanjem, in 3,5 ha velik nasad češenj pri Kostanjevici na Krki, ki je zaščiten s protitočnimi mrežami, ima poseben sistem namakanja za koščičarje in folijo za zaščito pred dežjem v času zorenja (torej proti pokanju). Vrednost naložbe je približno 150.000 evrov.

LE Z JABOLKI NE GRE

Evrosad se je v zadnji petletki odločil usmeriti od jabolk še k drugim sadnim vrstam, čeprav so še leta 2014 jabolka predstavljala 95 odst. njegovega pridelka. »Zelo povečujemo raznolikost pridelave in uvajamo sadne vrste, ki jih je v Sloveniji na trgu manj. Ker smo že imeli izkušnje s hruškami in breskvami, povečujemo pridelavo teh dveh vrst, poleg tega pa smo zasadili tudi jagode in češnje, jeseni sadimo še prve slive in še novih 10 ha hrušk,« pojasnjuje direktor.

Dodaja še, da so celotno pridelavo, gre za 116 ha jablanovih nasadov, v Sadjarstvu Ormož preusmerili v ekološko, ki je zdaj v zadnjem letu preusmeritve in bo od leta 2020 torej na trgu kot ekološka. V zadnjih letih so izkrčili tudi veliko starejših nasadov in jih nadomestili z novimi ter tako spremenili tehnologijo pridelave in sorte ter zagotovili zaščito proti toči.

SOK, VILJAMOVKA IN KIVI

Novim Evrosadovim dejavnostim lahko dopišemo še proizvodnjo sokov, ki jih za njegovo blagovno znamko stiska in polni partner. Gre izključno za neposredno iztisnjene sokove iz hrušk, breskev in tudi jabolk, ki so že na nekaterih trgovskih policah, ponujajo pa jih tudi zahtevnejšim hotelom in restavracijam. V Evrosadu so veseli tudi partnerstva s podjetjem Mirovita, hčerinsko družbo Mirosana, ki od njih odkupi sadje 2. kakovostnega razreda in ga suši. »Morda je pa to že resen korak k novi organizaciji proizvajalcev,« upa Boštjan Kozole, ki si za tako organizacijo prizadeva že dolgo.

Evrosad je v zadnjih letih v boju za preživetje in zagotavljanje dela v sortirnici in skladišču (navsezadnje je imel leta 2016 75-odstotni, 2017 pa celo 95-odstotni izpad pridelka) segel še po nekaterih novih programih. Tako je leta 2016 začel pridelovati Zimo, viljamovko iz lastne pridelave sadja, lansko poletje pa pridobil še licenco za uvoz kivijev svetovno znane znamke Zespri z Nove Zelandije.

ZELENJADARJI K EVROSADU

Letošnjo pomlad je iz Evrosada prišla še ena novost. Na pobudo nekaterih pridelovalcev je podjetje sklenilo pogodbe za odkup sadja in zelenjave z za zdaj sedmimi kooperanti z območja Kostanjevice, Podbočja in Velikega Mraševega. V zaključku prve sezone sta obe strani zadovoljni, Evrosad pa poudarja, da je program zanimiv in perspektiven, še zlasti ob velikih možnostih namakanja, ter da lahko z njim izkoristijo celo vrsto sinergij (nabava, kupci, dostava …). Kozole je prepričan, da je na področju zelenjave še dovolj prostora za širitev, navsezadnje tudi še pri podjetjih Sadjarstvo Blanca in Sadjarstvo Ormož, kjer bi se usmerili na ekološko pridelano zelenjavo. V dodatni ponudbi imajo zdaj zelo širok spekter zelenjave (od zgodnjega krompirja do poznega zelja) in tudi sadja, kot so jagodičje, melone in lubenice. Zanimivo je, da bo Evrosad že letos odkupil več kot 3.000 ton zelenjave, s čimer postaja, kot ugotavlja direktor, največji pridelovalec zelenjave v državi. Prepričan je, da bodo nova črpališča vode na Savi in namakalni sistemi omogočili širitev pridelave, in napoveduje celo možnost večjih projektov na več kot tisoč ha površin. Če bo razvoj šel v to smer, bo v prihodnje vsekakor moralo priti do nekega večjega centra za pridelavo, skladiščenje in pakiranje zelenjave, še dodaja.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 26. septembra 2019

Besedilo in fotografije: B. Dušič Gornik