DL: Kako pa kaj finance? Dobra tretjina ljudi denar hrani doma

19.11.2019 | 14:45

Tudi vi hranite denar v nogavici?

Kaj pravi letošnja raziskava finančne pismenosti med Slovenci? – Starejši so kritični do svojega finančnega znanja, a so v resnici najbolj finančno pismeni – Mladi imajo o svojem znanju visoko mnenje, a najmanj pozorno spremljajo svoje finančno stanje – Za začetek poznati osebno in družinsko finančno sliko

Ste med tistimi, ki vam uspe vsak mesec vsaj malo prisluženega denarja odmakniti na stran za »hude čase«? Če ste, ste se najbrž že kdaj vprašali, kam z denarjem, da bo na varnem, ali še bolje, da se bo po možnosti še oplemenitil.

Slovensko zavarovalno združenje je v sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon pred časom predstavilo izsledke raziskave, v kateri so poskušali razbrati, kako finančno pismeni smo odrasli Slovenci. Gre za pomembna znanja, ki posamezniku pomagajo pri sprejemanju finančnih odločitev, torej pri odločanju, kako bodo ravnali s svojim denarjem, naložbami in premoženjem.

Časi, ko zaposlenim ni bilo treba veliko razmišljati, kako bo z njihovo finančno varnostjo po upokojitvi, so že nekaj časa za nami. Nekateri že zdaj s pokojninami ne morejo preživeti, v naslednjih letih pa se bo zaradi zaostrovanja pogojev za upokojitev in vse bolj neugodnih odmer pokojnin stanje še močno poslabšalo. Zato nas lahko zelo skrbi ugotovitev omenjene raziskave, da zgolj tretjina vprašanih meni, da so ustrezno poskrbeli za finančno varnost po upokojitvi.

Za vzorec pri raziskavi, ki je potekala marca letos, so vzeli dobrih tisoč ljudi, starih med 18 in 75 let. Po izsledkih raziskave so izvajalci ugotovili, da indeks finančne pismenosti med Slovenci na lestvici od 0 do 21 znaša 14,5.

Zanimivo je, da so se starejši anketiranci izkazali za veliko bolj kritične do svojega finančnega znanja kot mlajši. Tako v starostni skupini med 55 in 65 let zgolj 6 odst. vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko, poleg tega pa jih samo 12 odst. prebira drobni tisk, kadar sklepa finančne oziroma zavarovalniške pogodbe.

A glej ga, zlomka! Raziskava je razkrila, da so v resnici ravno starejši, v starostni skupini med 65 in 75 let, najbolj finančno pismeni, čeprav svojega znanja ne ocenjujejo kot nadpovprečnega. Na drugi strani mladi med 25 in 34 let dosegajo nižji indeks finančne pismenosti in tudi najmanj pozorno spremljajo svoje finančno stanje. To pa je skrb vzbujajoče, saj bi ravno ta skupina morala najbolj skrbno in »pametno« ravnati z denarjem in naložbami ter poskrbeti za svojo prihodnost.

Zanimive rezultate v raziskavi so prinesla tudi vprašanja, ki so se osredotočala na finančno načrtovanje. Pregled nad stroški in prihodki ima 86 odst. vprašanih, od tega največ v starostni skupini od 65 do 75 let, kjer je takšnih kar 91 odstotkov. Na drugi strani je delež vprašanih, ki si redno zapisuje vse stroške, precej manjši, in sicer je takšnih zgolj 38 odst.

KAKO IN KJE VARČUJEMO?

Če sodimo po izsledkih omenjene raziskave, kar tretjina vprašanih denar hrani doma, pri čemer je ta delež največji v starostni skupini od 18 do 24 let, kjer kar 68 odst. vprašanih denar shranjuje doma. (Še sreča, da ta starostna skupina nima veliko denarja!) V sklade, delnice in depozite največ (21 odst.) vprašanih vlaga v starostni skupini med 55 in 64 let.

V obsežni globalni raziskavi o finančni pismenosti, ki so jo leta 2014 v 140 državah sveta izvedli v Standard & Poor, so ugotovili, kot lahko beremo na spletni strani NLB, da je finančno pismenih le 44 odst., torej manj kot polovica odraslih Slovencev, medtem ko je v evropskih državah z najboljšo finančno pismenostjo (na Danskem, v Nemčiji, Nizozemski in Švedski) ta delež vsaj 65 odst. Ob tem ugotavljajo, da ljudje, ki niso poklicno povezani s financami, nimajo dovolj znanja o pravilnem ravnanju z denarjem oz. nimajo dovolj znanja za samostojne odločitve o naložbah in zadolževanju. Tako Slovenci nimamo izdelane realne finančne slike zase in za svojo družino, nimamo organiziranih lastnih financ in ne znamo načrtovati dolgoročne finančne vzdržnosti, poleg tega pa v to smer niti ne vzgajamo svojih otrok.

Kot je do zdaj pokazala praksa, so neuki posamezniki idealna tarča zlorab, saj prehitro zgrabijo za ponudbe, ki marsikdaj niso primerne zanje. Misel, da bi na hitro obogateli, Slovence vse prepogosto zaplete v denarne piramide ali jih na vrat na nos potegne v naložbe, o katerih premalo vedo: enkrat mrzlično kupujejo zlato, drugič vlagajo na valutne trge (forex) ali kupujejo kriptovalute.

ZADOSTNO ALI PA CVEK!

Še slabše, komaj z oceno zadostno (dvojko), so znanje Slovencev na področju ravnanja z denarjem ocenili rezultati raziskave revije Moje finance (2010). Izkazalo se je, da so finančno bolj pismeni moški, saj ženske v povprečju niso dosegle niti pozitivne ocene. Tudi tu so se najslabše izkazali mladi med 18. in 29. letom, kjer je več kot polovica anketiranih dobila oceno nezadostno.

Kot še ugotavljajo v raziskavi, ljudje pri nas ne obvladajo osebnih in družinskih financ ter dolgoročnega investiranja, velikokrat vlagajo na podlagi namigov in nepreverjenih informacij, ne opravijo pregleda naložbe pred vlaganjem, ne upoštevajo stroškov in provizij pri finančnih produktih, ne zavedajo se in ne znajo določiti tveganja in pričakujejo nerealne donose.

KAKO PA NA DOLENJSKEM?

Kakšne pa so izkušnje z Dolenjci v naših bankah in hranilnicah? Rudi Žeslin, vodja PE LON Novo mesto, ocenjuje, da se finančna pismenost Slovencev v zadnjih letih izboljšuje, čeprav je še vedno na prenizki ravni in stranke še vedno premalo časa namenjajo upravljanju s financami.

»Ne glede na razpoložljiva finančna sredstva je treba oblikovati vsaj osnovni finančni načrt porabe sredstev in naložb. Nemalokrat opazim, da stranke ne poznajo natančno svoje finančne slike. Kljub različnim oblikam in možnostim za vlaganje je osnovna oblika naložbe nakup nepremičnine in kljub nizkim obrestnim meram bančni depoziti. Masa depozitov se v zadnjih letih povečuje. Vse to po eni strani nakazuje na visoko mero konservativnosti Slovencev, po drugi strani pa na nizko raven finančne pismenosti. Starost po mojem mnenju ne igra velike vloge,« pravi in dodaja, da bomo morali na tem področju vsi zavihati rokave.

Maja Jarm, vodja poslovalnice NLB Kandija, ki sodi v podružnico Dolenjske, Bele krajine in Posavja, pravi, da imajo nekatere stranke že vnaprej pripravljen načrt in začrtane cilje, druge pa ne ali pa manj jasno. »V prvo skupino gotovo spada starejša generacija, ki se zaveda, da ne more živeti iz dneva v dan, ve, kakšna pokojnina jo čaka, zato se že danes pripravlja na prihodnost. Ker ima bolj določene cilje, ve, za kaj in kako varčevati.«

Po drugi strani mlajši, kot meni Jarmova, na začetku potrebujejo nekaj več razlage posameznih pojmov in načinov varčevanja, predvsem pa spodbude o razmišljanju o prihodnosti. »Mladi finančne izkušnje šele pridobivajo in na lastni koži spoznavajo, kako veliki projekti in spremembe jih čakajo ter kako nepredvidljivo je lahko življenje. Je pa mlajša generacija zelo dovzetna za digitalne rešitve, ki spreminjajo navade strank tudi v bančništvu. Brezstično poslovanje, mobilna in spletna banka sta zanje samoumevna, s svojim računom poslujejo kadarkoli in od kjerkoli,« ugotavlja. Da bi imele stranke urejene osebne finance, jim svetuje, naj zase in za svojo družino naredijo dolgoročno vzdržno finančno sliko in plan družinskega proračuna. »To je zelo pomembno. Pri tem pa ne smejo pozabiti na razpršitev sredstev. Že star finančni pregovor namreč pravi, da nikoli ne položimo vseh jajc v eno samo košaro,« poudarja Jarmova in dodaja, da je nujno preudarno ravnanje z denarjem približati tudi najmlajšim.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 12. septembra 2019

Breda Dušič Gornik