DL: Portret tedna - Stanislav Bajuk

16.11.2019 | 14:20

Skoraj 20 let je bil predsednik metliških gasilcev Stanislav Bajuk, še nekoliko dlje pa podpredsednik Gasilske zveze Metlika. Društvu je predsedoval ob zadnjih dveh okroglih obletnicah.

Bajuk je bil povezan z gasilstvom od majhnih nog, čeprav ni bil vključen v društvo, saj je bil gasilec že njegov oče. Ko je leta 1960 končal Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, se je zaposlil v Vinski kleti v Metliki ter ob delu študiral še na Višji agronomski šoli v Mariboru ter zagrebški univerzi. Spominja se, da je začel z gasilci tesneje sodelovati ob pripravah na 100-letnico PGD Metlika leta 1969. V gasilsko društvo je stopil pred 45 leti. »Gasilska zveza Slovenije je imela takrat akcijo, da bi v gasilske vrste vključila čim več izobraženih ljudi in tako sem se včlanil v PGD Metlika. Naslednje leto sem opravil tečaj in postal gasilski podčastnik, z leti pa sem napredoval do višjega gasilskega častnika organizacijske smeri 2. stopnje. Nikoli nisem bil operativec, sodeloval pa sem pri organizacijskih nalogah,« pove Stanislav Bajuk, ki je prvič postal predsednik PGD Metlika leta 1981.

Če čase pred skoraj štirimi desetletji primerja z današnjimi, pravi, da so razlike očitne. A ne le v metliškem gasilstvu, ampak v vsej Sloveniji. »Dandanes je zahtevnejše gasiti požare, saj so včasih gorela predvsem gospodarska poslopja in hiše. Danes pa so pogosto požari v industrijskih obratih, na odlagališčih odpadkov. To zahteva boljšo opremo in dobro usposobljenost gasilcev. Včasih smo se borili za gasilsko opremo, danes pa gasilstvu v občinah in državi namenjajo več denarja, večji problem pa so operativci. Ko otroci, s katerimi v našem društvu veliko delamo, zapustijo osnovno šolo, nadaljujejo šolanje v drugih krajih in le redki se vrnejo. A prav mlade, stare od 20 do 30 let, bi v gasilskem društvu najbolj potrebovali. Problem je tudi odsotnost z delovnega mesta ob intervenciji. Včasih so gasilci, ko so zaslišali sireno, pustili delo in tekli pomagat, danes pa to ni več tako preprosto,« pove Bajuk, ki meni, da bi morala država nuditi podjetjem, ki zaposlujejo gasilce, ugodnosti.

Ko se je spominjal časov, ko so se trudili opremiti gasilce, ni mogel mimo gasilca in dobrotnika Franca Kropeta iz Maribora, ki je bil podjetnik v Nemčiji. Z njim je navezal stike takratni poveljnik PGD Metlika Pavel Lipej in ob 130-letnici metliškega društva je Krope gasilcem podaril gasilsko avtolestev, prvo v Beli krajini sploh. Pri naslednjih treh pa je pomagal pri zamenjavi po ugodni ceni. Že isto leto je Krope postal častni član PGD Metlika, leto pozneje pa tudi častni metliški občan. Čeprav se je Krope tako veselil jubileja metliških gasilcev in hkrati slovenskega gasilstva, je tik pred slovesnostjo izgubil bitko z boleznijo. Pokopali so ga pretekli teden.

Čeprav ob 100-letnici še ni bil član PGD Metlika, pa se Stanislav še dobro spominja takratne pomembne pridobitve, novega gasilskega doma. Prvo stoletje metliški gasilci sploh niso imeli spodobnega doma, ampak samo orodjarno v starem mestnem jedru, srečevali pa so se v gostilnah ali zasebnih hišah. »V novem gasilskem domu so se hitro pokazale pomanjkljivosti, kot na primer, da ni imel centralnega ogrevanja, kar so hitro uredili. Precej dlje časa smo se borili s težavami, ki jih je povzročala ravna streha. Na srečo smo imeli v društvu vedno obrtnike, ki so odpravili škodo. Šele leta 2000 smo na domu naredili poševno streho, s tem pa pridobili dobrih 300 kv. metrov prostorov, v katerih danes domuje nekaj društev in ustanov. Vendar se spet kažejo potrebe po razširitvi doma, saj primanjkuje garaž,« pravi Bajuk, ki je še vedno tesno povezan z društvom. Ne nazadnje je njegov častni predsednik. Prizna, da je že tako, da gasilstvo človeku zleze pod kožo. Tudi njemu je. Veliko pa je naredil tudi za prijateljsko povezovanje metliški gasilcev in Gasilske zveze Metlika z društvi in zvezami po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in v Nemčiji. Za svoje delo je prejel številna priznanja, ob jubileju PGD Metlika pa mu je Gasilska zveza Metlika podelila odlikovanje Gasilske zveze za življenjsko delo na organizacijskem področju.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 5. septembra 2019

M. Bezek Jakše