DL: Naša naravna dediščina - Električni pastir, zaščita pred bobrom

15.11.2019 | 11:00

Nizek električni pastir

Bober je na Dolenjskem dvajset let po naselitvi postopno koloniziral vse ključne reke in pritoke. V zadnji fazi, ko se populacijska gostota povečuje, prodira tudi v habitatsko manj primerne zgornje tokove, v katerih vodostaj optimizira z gradnjo jezov. Ti so na nekaterih odsekih drastično spremenili hidrološke razmere.

Bober nedvomno postaja ena ključnih vrst vodnih ekosistemov, saj s svojo aktivnostjo, še zlasti s podiranjem dreves, gradnjo brlogov in jezov, spreminja značaj rek, potokov in obrežnih zemljišč. S tem povečuje pestrost habitatov, kar blagodejno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste. Njegove aktivnosti v urbani in kmetijski krajini so za lastnike obrežnih zemljišč pogosto konfliktne. Lastniki obrežnih zemljišč se pozimi pogosto hudujejo nad škodo, ki jo povzročajo s podiranjem in obglodanjem dreves, konec poletja pa je aktualna škoda na koruznih njivah ob vodotokih. Ta gre še posebej v slast mladičem, ki se v tem obdobju že samostojno hranijo. Najboljša preventiva za preprečevanje škode na drevju je zaščita z žično mrežo, ki mora biti vsaj meter visoka in nekoliko debelejše strukture. Glede varovanja koruze izkušnje kažejo, da je najbolj učinkovito odvračalo električni pastir. Priporočena je napeljava dveh vodnikov, prvi okoli 10 cm na tlemi, drugi pa prav toliko nad njim. Postaviti ga je treba že pred zorenjem koruze in s košnjo skrbeti za njegovo funkcionalnost.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 29. avgusta 2019

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave