DL: Soba pobega - Iz kleti se lahko rešiš le prek ugank

14.11.2019 | 14:50

Prvi novomeški escape room je vrata odprl na Prešernovem trgu 1.

Le kateri je pravi?

Sobo pobega sta ustvarili Nadja Kovačič (na sliki) in Mateja Piberčnik, obe trenerki delavnic brainobrain.

Če se želite rešiti iz zaklenjene sobe, morate poiskati in seveda rešiti številne uganke.

Konec poletja je v Novem mestu zaživela prva soba pobega. Najdete jo v kleti hiše na Prešernovem trgu 1, v njej pa nemalo miselnih ugank in drugih izzivov, povezanih s preteklostjo mesta.

Sobe pobega, v angleškem jeziku escape room, so vse bolj priljubljene in imajo jih skoraj vsi večji turistični kraji. V dolenjski prestolnici je prva zaživela zaradi ekipe Centra znanja Nadje Kovačič, ki je pred petimi leti tu zagnala delavnice brainobrain za otroke. »Mogoče se prav tu skriva razlog, zakaj sem se lotila še sobe pobega. Tem otrokom sem želela poleg znanja oz. učenja ponuditi še kaj zabavnega, pri čemer morajo prav tako razmišljati, a je to skozi igro zelo zabavno,« je povedala na začetku.

Po temeljitem premisleku o rdeči niti skrivnostne sobe in večmesečnih pripravah je soba pobega svoja vrata prvim obiskovalcem odprla pred dobrim tednom in nemudoma požela veliko zanimanje. Pripravili so več težavnostnih stopenj, sicer pa je znano, da so obiskovalci med igro pod nenehnim videonadzorom upravitelja, ki jim lahko pri reševanju nalog pomaga z dodatnimi namigi ali poskrbi, da se vešči reševalci srečajo še s kakšnim novim presenečenjem …

»V tej kleti je zdaj že zgodovinske dokumente in predmete našega mesta skladiščil mestni veljak Franc, ki je do njih prišel tudi na kak brutalen način, zato mu v kleti občasno »nekaj« diha za vrat,« v smehu pove Nadja in nadaljuje, da Franca že dolgo ni več, a ta »nekaj« se še kdaj oglasi, če seveda presodi, da reševalcev ne bo strah, saj izzive sproti prilagaja njim.

»Otroci so običajno navdušeni, prav zaradi njih pa uganke spreminjam, saj sicer vse povedo prijateljem in sošolcem in bi bilo novim obiskovalcem doživetje manj vznemirljivo.«

Večina jo tudi vpraša, ali so v kleti za uro, kolikor imajo na voljo, da rešijo še zadnjo uganko, dejansko zaklenjeni. »Seveda so, kot v vsaki sobi pobega,« odgovori in ponovi, da je z vsemi ves čas v stiku, tako da je strah dejansko odveč.

Zamislila si je tri težavnostne stopnje; najlažja je namenjena družinam oz. otrokom, srednja novincem v sobi pobega in težja že izkušenim obiskovalcem. »Kdor je že obiskal kakšno sobo pobega, se namreč povsem drugače obnaša in že nekako ve, na kak način je treba iskati namige in reševati izzive. Kmalu smo imeli tu takšno skupino, ki je tudi to najtežjo stopnjo rešila.«

Več podrobnosti o vsebini prve novomeške sobe pobega, ki jo je podprla tudi MO Novo mesto, namerno ne razkrivamo, saj bi tako morebitne prihodnje obiskovalce opeharili za kakšno presenečenje.

Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi v mestnem središču zaživela še ena …

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 5. septembra

Mirjana Martinović