DL: Dobruški Rom Mitja Novak - Brez kredita ne more do svoje hiše

9.11.2019 | 19:30

Novakova družina živi v tej hiši, ki je črna gradnja, v nelegalnem romskem naselju v Dobruški vasi. Ji bo uspelo priti do denarja za izselitev drugam?

Mitja Novak

Rom Mitja Novak bi se rad iz nelegalnega romskega naselja preselil v svojo hišo, a ne more do kredita, ker ni zaposlen za nedoločen čas – Mu res ne morejo pomagati ne država, ne občina, ne CSD …? – Zmaga na ustavnem sodišču

Redki so Romi, ki ne le koristijo socialne in druge ugodnosti in pomoči, ki jim jih naša država nudi, ampak tudi sami kaj naredijo za boljše življenje. 36-letni Mitja Novak iz Dobruške vasi sodi mednje.

Družino s petimi otroki poleg s socialnimi pomočmi že leta preživlja s svojim delom in skrbi, da redno hodijo v šolo in bodo prišli do poklica. Le to, da bi se preselili iz nelegalnega romskega naselja v svojo legalno hišo, mu ne uspe. Sam nakupa oz. selitve ne zmore, država z raznimi ustanovami ter lokalna skupnost pa mu pri tem ne moreta pomagati – tako vsaj pravita.

»Kljub obljubam, ki so mi jih dali. Zato sem zelo razočaran, a upam, da se bo neka rešitev le našla,« pravi Mitja Novak, ko v dneh pred začetkom novega šolskega leta klepetava v škocjanski osnovni šoli, kjer že petnajst let dela kot pomočnik vzgojitelja oz. pomočnik za romske otroke. Prav Mitji je namreč pred dvema letoma s pomočjo Amnesty Internationala Slovenije uspela zmaga na ustavnem sodišču, ko je to odločilo, da kljub že izdani odločbi o rušenju nelegalne hiše bagri ne smejo začeti dela, saj je treba prej presoditi, ali je črna gradnja edini dom družine in z otroki nima kam. In tako je v njegovem primeru bilo. To je bila za vse Rome, ki živijo v nelegalnih naseljih in črnih gradnjah, zelo pomembna razsodba.

Mitja je najprej nameraval svoj dom legalizirati oz. kupiti zemljišče, na katerem stoji, a tega ne more storiti, ker zemlja, v lasti Agrarne skupnosti Dobruška vas, niti ni na prodaj, in tudi vse naselje je nelegalno. Zato bi si življenje rad uredil v svoji, legalni nepremičnini, pa tudi za prihodnost otrok se mu zdi najboljša rešitev izselitev iz romskega naselja, saj to okolje zanje res ni najbolj spodbudno. Njihova hiša je tudi premajhna za toliko oseb. Čeprav na Dolenjskem ni enostavno najti koga, ki bi hišo prodal Romu, je Mitji to uspelo – primeren dom za svojo družino je našel v Čelevcu v bližnji šmarješki občini. Gre za hišo s sadovnjakom na robu gozda, blizu je le en sosed, ki pa nima nič proti, če bi prišli tja, pove Mitja.

DENAR BI VRNIL

A zataknilo se je pri denarju. Približno 40 tisoč evrov oz. nekaj manj, kolikor zahteva prodajalec, Novakovi seveda nimajo, do kredita pa Mitja ne more.

»Nekaj imam prihranjenega, a potrebujem kredit. Šel sem na banke in se pozanimal, a ga ne morem dobiti, ker nisem, čeprav delam že petnajst let, zaposlen za nedoločen čas. Delo mi podaljšujejo po nekaj let v okviru projekta Skupaj za znanje, in tako je vseskozi. Na banki pa hočejo jasno zagotovilo, da bom po poteku te zadnje pogodbe, ki mi velja do leta 2021, delal še naprej,« razmere razlaga Mitja, ki – če ne bo šlo drugače – razmišlja tudi o drugi zaposlitvi, seveda za nedoločen čas.

»Da ne bo nesporazumov – absolutno nočem, da mi kdo kupi hišo, da mi nekaj podari ipd. Hočem le pomoč, da mi omogočijo, da pridem do kredita in svoje hiše. Ves denar bom vrnil in sem že preračunal vse stroške in ugotovil, da bi na mesec od plače lahko vračal med 400 in 500 evri, kar pomeni, da bi kredit odplačal v petih do sedmih letih,« razlaga Mitja, ki se boji, da ne bi že prej ogledane hiške kupil kdo drug. Prodajalec ne bo čakal v nedogled.

LE OBLJUBE

Pomoč je Mitja iskal marsikje, piše dopise in prošnje. Na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto so se po njegovih besedah zelo zavzeli zanj, a ne pride v poštev, da bi mu pri nakupu nepremičnine pomagali s socialnimi transferji, čeprav so nekaj podobnega nekoč že storili. Za takšno pomoč nimajo pravne podlage. Tudi na škocjanski občini, kjer so letos na začetku leta sestankovali skupaj s predstavniki novomeškega CSD, Urada za narodnosti, Mitja ni našel pomoči.

Župan Jože Kapler pove, da občina namenskih sredstev za izselitev Romov nima. Res je, da so pred leti eni od romskih družin iz Dobruške vasi tako pomagali, a takrat so imeli na voljo sredstva iz evropskega projekta opremljanja gospodarske cone v neposredni bližini romskega naselja, ki pa se je že iztekel. Župan glede primera Novak pove, da podpira namero, da se družina, ki želi drugače zaživeti, izseli iz romskega naselja, saj je to prava pot socializacije. Žal Mitji ne morejo pomagati. Meni pa, da bi mu morala država omogočiti službo za nedoločen čas in potem težave s kreditom ne bi bilo.

MOŽNOSTI ZA DENAR

S primerom Novak je seznanjen tudi direktor Urada Vlade RS za narodnosti Stanko Baluh, ki je aktivno sodeloval v pogovorih z Občino Škocjan in CSD Novo mesto. »Sestanek je potekal v konstruktivnem duhu iskanja morebitnih rešitev. Jasno je bilo dogovorjeno, da vsi subjekti preverijo možnosti za pomoč in da maja občina Škocjan znova skliče sestanek, kjer bi preverili morebitne nakazane rešitve. Omenjenega sestanka ni bilo, zato predlagam, da občina za to navede tehten odgovor – stanovanjska politika je ena od izvirnih pristojnosti občin,« pravi Baluh.

Baluh osebno misli, da je preselitev romske družine korak v pravo smer, seveda za tiste Rome, ki si to želijo. »Urad Vlade RS za narodnosti za reševanje takšnih in podobnih težav nima pristojnosti, lahko pa koordinira in pomaga pri reševanju težav, s katerimi se na lokalni ravni srečuje romska skupnost. To smo v preteklosti na mnogih področjih delali in bomo odzivni tudi v prihodnje. Nujno pa je treba izpostaviti, da morajo pristojne institucije opraviti svoje delo, v primeru najranljivejših skupin pa upoštevati tudi načelo 'pozitivne diskriminacije',« je prepričan Baluh. Dodaja, da bi v okviru EU denar lahko iskali v sklopu Kohezijskega sklada, kjer je denar namenjen vsem regijam in mestom v EU za podporo ustvarjanja delovnih mest, gospodarski razvoj in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU. »Žal pa opažamo, da se omenjene težave v planiranju regij in občin ne pojavljajo kot prioriteta,« pove.

SKRBI MITJE NOVAKA

Mitjo zdaj skrbi, ker sta od razsodbe ustavnega sodišča minili že dve leti, predvsem pa ker prihodnje leto poteče petletni rok, v katerem mu je okoljski inšpektorat zamrznil rušitev hiše. Kaj bo potem? Dovolj ima tudi nepotrebnih stroškov, plačevanja kazni z inšpektorata itd. »Dvakrat sem plačal po petsto evrov, enkrat sedemsto, z novomeške upravne enote dobivam položnice za plačilo letnega nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje, kar znaša tudi 1.750 evrov, tu je še odvetnik,« razmišlja Mitja.

»Želim si boljšo prihodnost za svoje otroke in boril se bom naprej,« odločno pove Rom, ki je v naselju Dobruška vas št. 35, kjer živi okrog 12 družin in 60 Romov, edini, ki hodi v službo. Mnogi so ga spraševali, kaj mu je, ko pa plača ne znaša veliko več kot socialna podpora, saj večina Romov za ta denar ne bi šla vsak dan na delo. A Mitja, ki ga je v Dobruško vas iz Novega mesta pripeljala ljubezen, je drugačen – vesel je, da mu tečejo delovna leta, rad bi si sam prislužil svojo pokojnino, za otroke pa ve, da brez šole ne morejo imeti boljše prihodnosti. Zato je ponosen, da najstarejši sin Mitja pridno dela lesarsko šolo in ima pri mizarju v okolici Novega mesta, kjer je to poletje pridno opravljal počitniško delo, že zagotovljeno službo, pa da se je hčerka Simona vpisala v slaščičarsko šolo. Najmlajši trije so še osnovnošolci.

DRŽAVA RES ŽELI REŠITEV?

Za vso pomoč, podporo in nasvete je hvaležen Amnesty Internationalu Slovenije, zlasti Blažu Kovaču, ki se je zanj zelo zavzel. Ta okoliščine komentira precej pesimistično, saj meni, da vsi v tej državi vedo, za kakšne probleme z Romi gre, a nihče ne naredi ničesar, le nekaj govorijo.

»To se vidi prav v primeru Mitje Novaka, ki je posameznik, ki se trudi, zmaga na ustavnem sodišču, zdaj pa mu ne država, ne občina, ne druge institucije ne omogočijo, kar so mu sicer obljubljale že leta in kar so pred tem ponekod že izvajale: legalizacijo, prodajo zemljišča ali razselitev. Možni niso ne ugodni socialni krediti, ni mehanizmov za razseljevanje ne na ravni občine ne države. To nas v Amnesty Internationalu Slovenije zelo skrbi,« pravi.

»Ukrepov ni, probleme imajo zato Romi in večinsko prebivalstvo. Na Romih se bije težak politični boj,« je prepričan Kovač, ki ga skrbi tudi neodzivnost ministrstev. Na mnoge redno naslavljajo svoje zahteve in predloge, pa pogosto ne dobijo nobenega odgovora. »Dobili smo tožbo Mitje Novaka na ustavnem sodišču, ki je pomembna prav za vse državljane RS, čakamo še na razsodbo pritožbe dveh romskih družin iz škocjanske in ribniške občine na evropskem sodišču za človekove pravice – Slovenijo tožijo, ker jim ne omogoča dostopa do čiste pitne vode in sanitarij - in pričakujemo ugoden razplet. Če po teh zmagah ne bo sprememb, se bomo spraševali o smiselnosti našega dela,« pravi Kovač.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 5. septembra 2019

Besedilo in fotografiji: Lidija Markelj