DL: Naša kulturna dediščina - Spomin na Ravensbrück

9.11.2019 | 12:10

Spomin na taborišče Ravensbrück in trpljenje med vojno (Foto: Boštjan Pucelj)

Spomin na taborišče Ravensbrück in trpljenje med vojno (Foto: Boštjan Pucelj)

Med drugo svetovno vojno je bila tudi na Dolenjskem najbolj množična oblika nasilja italijanskega in nemškega okupatorja nad civilnim prebivalstvom izgon v koncentracijska taborišča. Tja so zapirali tudi aktiviste in druge pripadnike partizanskega gibanja ter jih obravnavali kot politične zapornike. Ti so bili pogosto najprej zaprti v zaporih, tudi v Novem mestu, in nato prepeljani v različna taborišča.

Nekateri preživeli interniranci oziroma jetniki so izlili svoji bol in žalost v številnih pesmih, likovnih delih, spet drugi so v spomin na težko življenjsko obdobje izdelali različne predmete. Predstavljene spominke je izdelala Dolenjka Marija Becele, ki je bila po aprilu leta 1944 sprva zaprta v ljubljanskih zaporih, nato pa v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Taborišče severno od Berlina je uradno delovalo od maja 1939 naprej. Taboriščnice, med katerimi je bila večina nenemških jetnic političnih zapornic, so med drugim morale delati tudi v delovnih obratih, v katerih so izdelovali dele za letala. Medtem ko je Beceletova predmet iz blaga v obliki srca izdelala že v Ljubljani, je preostale, ki so iz pleksistekla, v Nemčiji. Spominki imajo tudi simbolni pomen. Sidro je lahko simbol rešitve in upanja, prstan v obliki ptice pa simbol svobode; črka M pomeni začetnico njenega imena. Predmete je Dolenjskemu muzeju podaril njen sin Franc Becele.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista 22. avgusta 2019

Marjeta Bregar, Dolenjski muzej Novo mesto

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava