DL: Novi most v Mršeči vasi poimenovali po izumitelju Resslu

4.11.2019 | 11:45

Ponazoritev Resslovega preizkušanja ladijskega vijaka na reki Krki, ko je tu še stal lesen most.

Ponazoritev Resslovega preizkušanja ladijskega vijaka na reki Krki, ko je tu še stal lesen most.

Spominsko obeležje Resslu bo nekoč stalo na novem Resslovem mostu.

Spominsko obeležje Resslu bo nekoč stalo na novem Resslovem mostu.

Dr. Peter Gabrijelčič

Dr. Peter Gabrijelčič

Stane Bregar

Stane Bregar

Josef Ressel

Josef Ressel

Čez reko Krko v Mršeči vasi že nekaj let vodi začasni pontonski most. Bo oba bregova kmalu povezoval nov jeklen most?

Čez reko Krko v Mršeči vasi že nekaj let vodi začasni pontonski most. Bo oba bregova kmalu povezoval nov jeklen most?

Med ključnimi naložbami Občine Šentjernej, ki čakajo na izvedbo že nekaj let, je gradnja novega mostu čez Krko v Mršeči vasi, za katerega so nedavno sprejeli idejno zasnovo in mu že dali ime – poimenovali ga bodo po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je prve poskuse delal prav tu, na reki Krki.

Spomnimo – star lesen most, ki je bil dotrajan in zaradi poplav in naravnih ujm tudi močno poškodovan in že nevaren, so pred petimi leti zaprli za promet in ga nato podrli. Občini je uspelo od Slovenske vojske dobiti začasni nadomestni most, ki ga krajani in ostali uporabljajo še danes in jim dobro služi. A večno ne bo tako, nov most bo enkrat treba zgraditi.

Vseskozi je bila med ljudmi velika dilema, ali naj bo nov most betonski ali lesen. Če bi se prebivalci vasi odločili za cenejšo možnost lesenega mostu v kombinaciji z betonom (stal bi 370 tisoč evrov), bi most že lahko imeli. Brezplačno bi ga naredila Slovenska vojska v sklopu vaje z avstrijsko vojsko, občina bi prispevala le material, pri projektu pa bi sodeloval tudi Zavod za kulturno dediščino. A občina je morala to ponudbo zavrniti, ker so ljudje izbrali betonskega, to rešitev pa je potem potrdil tudi občinski svet.

JEKLEN Z ENIM LOKOM

Že lani je občina pridobila idejno zasnovo novega mostu v jekleni različici, ki jo je pripravilo podjetje Gabrijelčič Arhitektura, d. o. o., na zadnji občinski seji pa je svetnike z njo seznanil dr. Peter Gabrijelčič.

Most naj bi bil izdelan kot enovita razpetina v razponu 60 metrov brez vmesnih podpor, prekladna konstrukcija bi bila jeklena, temeljna pa v armiranobetonski izvedbi (dva krajna opornika na uvrtanih pilotih). Most, ki je predviden predvsem za prevoz osebnih avtomobilov in prehod s kmetijsko mehanizacijo, je bil po prvotni idejni zasnovi zamišljen z enim voznim pasom kot element umirjanja prometa, kar pomeni, da bi promet potekal izmenično enosmerno, in z obojestranskim hodnikom za pešce, a so svetniki te podrobnosti pustili raje še odprte in so sprejeli le rešitev, da gre za most v enotnem razponu. Tudi dr. Gabrijelčič je dejal, da se lahko odločijo za eno- ali dvosmerni promet, eno- ali dvostranski pločnik, saj gre šele za idejo.

»Pri rešitvi smo težili k temu, da bi šlo za čim manj posegov v reko Krko, da bo čim manj podpor, da bo šlo za dobro tehnično rešitev, ki bo ljudem ustrezala, ter da se ohrani tudi kakovost bivalnega prostora. Most v enem loku bo elegantna struktura v prostoru, ki bo sovpadala z liričnim pejsažem ob reki Krki,« je dejal Gabrijelčič in poudaril, da je jeklena konstrukcija mostu lahka, praktično neuničljiva, enostavna za vzdrževanje, opore so lahko betonske, ograja pa tudi lesena. Montaža bo enostavna – most lahko postavijo v nekaj dneh.

DILEME SO ŠE

Svetniki so se vsi po vrsti strinjali, da nov most v Mršeči vasi potrebujejo in da je treba odločno pristopiti k zadevi, saj se vse skupaj že predolgo vleče. Nad idejno rešitvijo, za katero je pozitivno mnenje podal tako Odbor za okolje in prostor kot urbanistični svet, so bili v glavnem navdušeni (podprlo jo je 12 svetnikov, eden je bil proti in eden vzdržan), a dileme ostajajo.

»Namen je gotovo dober, a sprašujem se, zakaj idejne zasnove niste predstavili občanom in tudi gradbenemu odboru, zakaj njihovih predstavnikov niste povabili na občinsko sejo. Težko potrdim idejno zasnovo mostu kot ustrezno, dokler ni odziva s terena. Mi smo le predstavniki občanov,« je menil Albert Pavlič (SDS) in se spraševal, kdo je naročniku izdelave zasnove dal neka izhodišča. V razmislek je dal tudi vprašanje, ali bi nov most lahko pomenil razbremenitev prometa skozi Šentjernej, saj ni daleč avtocestni priključek v Smedniku.

Mojca Lampe Kajtna (Lista Skupaj za prihodnost) je pohvalila, da so snovalci idejne zasnove o mostu razmišljali drugače, »ne le kot o neki tranzitni točki, in da reka ni ovira v prostoru«. Absolutno pa ne podpira rešitve, da bi most predstavljal še en priklop na avtocesto, ampak naj služi predvsem za lokalni promet.

Andrej Mikec, predsednik Odbora za okolje in prostor, je menil, da javnosti ne bodo izključili, a da mostu nikoli ne bodo naredili, če bi naredili javni natečaj. »Javnost bomo spraševali po tej potrditvi idejnega projekta, most pa bomo naredili, ko nihče ne bo zmagal s svojo varianto,« je dejal.

Tudi Jože Simončič (Lista za celostni razvoj) je podprl predstavljeni predlog: »Sem za to, da se enkrat odločimo, saj sicer lahko ostanemo le pri tezi, da most potrebujemo, kakšnega, pa ne vemo. Ne vidim pravega zadržka, nikoli pa se ne bomo vsi strinjali.« Da se bo tako za šentjernejsko občino naredilo nekaj dobrega in da je prav, da se ne izgublja časa, je menil tudi Alojz Hosta (Lista Skupaj za prihodnost).

Župan Radko Luzar je dejal, da je kompromis z idejno zasnovo mostu dobra rešitev. Železna različica brez podpornikov bo primerna za promet, ki ga Mršeča vas in občina potrebujeta. Pomembno je tudi, da nosilnost ne bo težava, čeprav v reki ne bo podpornih stebrov.

IDEJO DALO DRUŠTVO

A novi most bo zahteval precej sredstev in občinski proračun tako velike naložbe – šlo naj bi za slab milijon 170 tisoč evrov skupaj z DDV – ne bo zmogel. Na občini za zdaj ne vedo, kje bodo našli vire financiranja, čeprav spremljajo domače in evropske razpise za nepovratna sredstva. A morda se več možnosti obeta, ker so nov most čez reko Krko poimenovali Resslov most – v poklon in spomin izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu ob 200-letnici prvih poskusov na Krki, kar bodo obeležili prihodnje leto.

Sicer pa so po zaslugi Društva Gallus Gartholomaeus Šentjernejčani pred desetimi leti izumitelju v Zameškem že postavili spominsko skulpturo ladijskega vijaka, repliko izvirnika. Pred podiranjem starega mostu so znamenje delavci EDŠ odstranili, umeščen bo spet na novi most. Takrat so zasadili tudi Resslov hrast, ki se je dobro prijel in že lepo razvija krošnjo. »Prihodnji rodovi bodo lahko kdaj ob Resslovem mostu pod krošnjo mogočnega hrasta pomodrovali o velikem izumitelju, ki bo vedno znova navdih mladim in manj mladim izumiteljem in inovatorjem, ki so in bodo s svojo vedoželjnostjo in talenti gibalo razvoja,« je dejal Bregar.

Kot je dejal župan, bodo leto 2020 verjetno razglasili za Resslovo leto, in tudi v tem okviru bi radi prišli do kakih sredstev. Ideja za Resslov most in Resslovo leto je prišla iz Društva Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja. Kot pravi njegov predsednik Stane Bregar, »zaradi izpostavljanja Resslove osebnosti in del – izumov, ki so pomembno prispevali k napredku človeštva«.

KDO JE BIL RESSEL?

Kdo je bil Josef Ressel? Čeprav ni bil slovenskega rodu, si ga Slovenci upravičeno delimo z drugimi. Življenje tega velikega gozdarskega strokovnjaka in izumitelja, ki mu je bilo posebej blizu pomorstvo, je iz rodne Češke na ozemlje današnje Slovenije privedla prva stalna zaposlitev. Marca 1917 je nastopil službo območnega gozdarja v Pleterjah na Dolenjskem, kjer je pod patronatom okrožnega urada v Novem mestu upravljal s tretjino dolenjskih gozdov. Izvajal je tudi geodetska merjenja, pri katerih mu je pomagal prijatelj Franc Škola, gradbeni asistent iz Novega mesta, kjer je Ressel na tamkajšnji gimnaziji honorarno poučeval lepopis. Omeniti velja, da se je odlično naučil slovenščino, aktiven je bil tudi kot kulturni delavec in publicist.

V triletnem službovanju na Dolenjskem je izdelal prvi ladijski vijak – menda v samostanski kovačnici v Pleterjah – poskuse pa je poleg na reki Krki delal tudi na Ljubljanici in Mirni, kamor ga je pozneje zanesla službena pot.

ZANIMIVE IDEJE

Resslovo leto bo lahko pestro. Društvo Gallus Bartholomaeus je že dalo kar nekaj pobud: občina naj si v sodelovanju z društvi, javnimi zavodi, gospodarskimi družbami idr. v Resslovem letu prizadeva za osvetlitev življenja in dela izumitelja, ker je del identitete občine. V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije bi lahko pripravili stalno razstavo o Josefu Resslu v Kulturnem centru Primoža Trubarja ter jo vključili v ponudbo turistično vodenih programov za osnove šole in ostalo javnost. Poleg razstave bi lahko izdali publikacijo ob 200-letnici Resslovih poskusov, izdelali promocijski film, pripravili Resslove tematske poti (pešpoti, kolesarske in jahalne).

Pot ladijskega vijaka v Šentjerneju so prijavili na javni evropski razpis Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine, partnerski projekt pa bo povezoval ponudnike na Resslovi poti od Kartuzije Pleterje do reke Krke in Krakovskega gozda.

Občina ima po Bregarjevem mnenju možnost, da se povezuje z mnogimi kraji in mesti v Sloveniji in tujini, ki so kot Slovenci Ressla vzeli za svojega (Češka, Nemčija, Avstrija Hrvaška in Italija). Pobudo o Resslovem letu bodo poslali tudi sosednjim občinam, kjer je Ressel deloval med letoma 1817 in 1820, in tudi te se lahko vključijo v dogajanje. Osnovnim šolam bodo posredovali pobudo, da za novo šolsko leto v program dela uvrstijo tudi branje knjig in publikacij o Resslovem življenju in delu.

Josefu Resslu so marsikje postavili pomembne spomenike, med drugim v Washingtonu. V Sloveniji ima spomenik v Ljubljani na Aškerčevi cesti, po njem se imenuje Resljeva ulica v Ljubljani, Piranu, Kopru, Novem mestu in Šentjerneju. Resslovo obeležje – prvo spominsko ploščo, so leta 1911 odkrili na pročelju samostana Kartuzije Pleterje, njegov spomenik pa je leta 1936 v parku slavnih na Navju v Ljubljani, kjer je Ressel tudi pokopan – oblikoval naš slavni arhitekt Jože Plečnik.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 8. avgusta 2019

Besedilo in fotografije: Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava