DL: Svet v kozarcu - Cvička ljudje ne bodo pili na ukaz

21.10.2019 | 14:45

Jože Simončič, Jure Grubar, Andrej Bajuk, Roman Baškovč, Ivan Vizlar, Janez Bogataj in Dušan Brejc (z leve) (Foto: M. L.)

Jože Simončič, Jure Grubar, Andrej Bajuk, Roman Baškovč, Ivan Vizlar, Janez Bogataj in Dušan Brejc (z leve) (Foto: M. L.)

Društvo vinogradnikov Raka organiziralo že 15. cvičkov večer z okroglo mizo Kako cvičku vrniti ceno in ugled? – Dušan Brejc: Ali se izplača promovirati čevlje, ki žulijo? – Soglasno na okrogli mizi: cviček je treba prenoviti – Ali vino zlivati v potok ali že prej potrgati zeleno grozdje s trte?

Koliko časa zdrži v steklenici?

Potem ko so pred dvajsetimi leti zaščitili cviček PTP, so danes razmere precej drugačne. Spremenila sta se odnos do pitja vina in okus ljubiteljev vina, so ugotavljali na okrogli mizi na nedavnem 15. cvičkovem večeru na Raki, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov Raka. Okroglo mizo so naslovili Kako cvičku vrniti ceno in ugled?.

V spremenjenih razmerah je tržna cena cvička zelo nizka in ne pokriva proizvodnih stroškov, zato so nujno potrebne spremembe v pridelavi, predelavi in trženju. Cvička je v skupni količini na trgu preveč, a hkrati je premalo cvička najvišje kakovosti. »K izboljšanju razmer lahko pomagajo spremembe zakonodaje, Pravilnika o cvičku in Pravilnika o cvičku PTP. Največ pa lahko naredijo pridelovalci cvička z naprednejšim razmišljanjem o kakovosti vin, o povezovanju vinogradnikov in drugačnem načinu trženja, promociji in nastopanju na trgu. Spremembe so nujno potrebne in bodo vplivale tudi na višjo ceno cvička,« je uvodoma poudaril predsednik strokovnega odbora Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Roman Baškovč.

Bodo ostale vinske kleti brez vinogradov?

Tako je bilo bolj ali manj tudi skupno sporočilo okrogle mize, na kateri pa so za izboljšanje razmer sogovorniki predlagali različne ukrepe. V omenjeni strokovni razpravi so sodelovali še direktor novomeške enote kmetijsko-gozdarskega zavoda Jože Simončič, enolog v vinski kleti Kmečke zadruge Krško Jure Grubar, vodja enološkega laboratorija v novomeški enoti Kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Bajuk, direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc in etnolog Janez Bogataj. Okroglo mizo je povezoval podpredsednik Društva vinogradnikov Raka Ivan Vizlar, udeležence 15. cvičkovega večera so nagovorili tudi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak, kralj cvička Robi Jarkovič, cvičkova princesa Simona Petretič, ambasadorka cvička Lea-Marija Colarič Jakše, priznani strokovnjak za vinogradništvo in vinarstvo Julij Nemanič, krški župan Miran Stanko, predsednik krajevne skupnosti Raka Primož Šribar in nekdanji predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše.

Nastale razmere, ko je cvička najvišje kakovosti premalo, a je cvička hkrati tudi preveč in vinogradnikom ostaja v vinskih zalogah, so po prepričanju sogovornikov na okrogli mizi posledica neurejenih razmer, ko uradno vsi vedo, kako se kot pridelovalci morajo vesti, in ko vsak zase določajo velikost pridelka in potem za vino iščejo kupce. »Mislim, da je pri tem, da je cvička preveč, predvsem zatajil konzorcij pridelovalcev cvička,« je menil Ivan Vizlar. Pohvalil je skupino, ki je pred dvajsetimi leti dosegla zaščito cvička PTP.

ZAPUŠČENO?

Ameriški farmarji so nekoč svoj odvečni pridelek metali v morje. Ali bodo po njihovem zgledu pridelovalci cvička svoj odvečni pridelek zlili po tleh, da bi zmanjšali ponudbo cvička na trgu? Na okrogli mizi so razpravljali o takem tržnem usmerjanju, vendar so pri tem razprave izgubile ostrino in odločnost. Zlivati vino po vinogradu, to ne gre, saj celo redčenje nezrelega grozdja v marsikom vzbuja slab občutek. To seveda niso tržne kategorije, a so del vinogradništva (na našem območju). Če sta pridelava grozdja in proizvodnja vina številnim tržno usmerjenim pridelovalcem posel, pa množica ljubiteljskih vinogradnikov ohranja svoje vinograde kot dediščino, ki pomeni prej strošek kot dobiček. Ko zagovorniki take dediščine odnehajo, bo marsikaj drugače ne samo zanje, ampak tudi za skupnost. »Najbolj se bojim, da bodo manjši vinogradniki krčili svoje vinograde. Ob vinogradih so zidanice in hrami. Te so delale cele generacije. In če bodo ljudje posekali vinograde, bodo zidanice in hrami ostali na čistini, dokler jih ne bo preraslo grmovje. Zdajšnja podoba krajine se bo zelo spremenila,« je dejal Ivan Vizlar.

Cvička je hkrati preveč in premalo.

PREMIUM

Spodbujen tudi z Vizlarjevo temno domnevo predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak poziva k premisleku, češ vinogradniki se moramo dogovoriti in cviček ponuditi trgu v enotni celostni podobi in seveda z najvišjo kakovostjo. Toda na okrogli mizi niso zavrgli možnosti, da bi bil prihodnji trg cvička trg dveh vrst tega vina. Z najvišjim kakovostnim razredom, »premium klaso«, bi cenovno segli višje, glede ostalega cvička pa so se pridelovalci očitno pripravljeni zadovoljiti z nižjo prodajno ceno – če bi torej imeli dve vrsti cvička, ki ju je predlagal Andrej Bajuk.

Ne poznajo cvička, zato ga ne kupujejo v večjih količinah in zato ima cviček prenizko ceno, so ugotavljali na okrogli mizi. Hkrati nekateri ocenjujejo, npr. Matjaž Jakše, ki je razpravljal ob robu okrogle mize, da cviček poznajo izjemno dobro na zelo širokem prostoru. »Cviček je bolj razpoznavna znamka kot Krka,« je menil Jakše. Zbrani na to temo očitno niso upali polemizirati, kajti v igri je bila precej občutljiva tema. Toda zavrnitev je doživela Jakšetova izjava, da bi cviček pili v New Yorku, če bi imel na voljo milijonski proračun za reklamo. Velika vlaganja v reklamo za cviček so, kot samozavestno ponuja v razmislek Dušan Brejc, nekoristna. »Ali se izplača promovirati čevlje, ki žulijo?« je bil izzivalen na omenjeni raški okrogli mizi. Brejca so na okrogli mizi predstavili spoštljivo, primerno mednarodnemu ugledu tega poznavalca vin in poslovneža. Ali bo njegovo mnenje zato odločilno vplivalo na razmišljanje in ravnanje pridelovalcev cvička, je vendarle vprašanje, saj je Brejc odšel z Rake in torej ne bo vedno navzoč v dolenjskih vinskih kleteh. Brejčevo mnenje oziroma stališče pa je: »Vino mora biti pravo, da pritegne kupca.«

Mar torej cviček, ki so mu skozi pravilnike o zaščiti tega vina do najmanjših deležev natančno določili, kaj je pravi cviček, ni pravi cviček? Dvorana na Raki, kjer je bila okrogla miza, je v trenutku take razprave ob Brejčevem nastopu prvič povsem utihnila v pričakovanju novega pojasnila. In Brejc je res pojasnil: »Problem cvička ni slaba kakovost, slab je slog cvička.« K slogu cvička po njegovem spadata med drugim aromatska čistost in to, koliko časa cviček zdrži v steklenici: zdaj zdrži prekratek čas. Toda o tem času bodo še razpravljali. Andrej Bajuk predlaga, da naj bo cviček v steklenici največ osemnajst mesecev.

Ampak cviček še ima ugled, je trdno prepričan Jože Simončič, ki ugotavlja, da je to vino navzoče po vsej Sloveniji. »Pred dvajsetimi leti smo cviček zaščitili pred zunanjim okoljem, zdaj ga moramo zaščiti pred notranjimi problemi. Cvička ljudje ne bodo pili na ukaz. Treba ga je prenoviti,« se zavzema Simončič.

Simončič je na okrogli mizi predlagal nekaj ukrepov, tudi da je treba v obrambo cvičku zmanjšati ponudbo. Da bi bilo to vino tržno zanimivo, ga je treba sistemsko prenoviti, s čimer se Simončič očitno pridružuje Brejčevemu razmisleku o novem slogu cvička. Brez skupne promocije, tako Simončič, se bodo napori za novo prihodnost cvička izjalovili. In pa, v vinogradništvu je včasih treba preseči nekatera čustva, se lahko prevede Simončičevo zahtevo po tem, da se morajo vinogradniki dogovoriti, kako bodo viške cvička umikali s trga.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 16. avgusta 2019

M. Luzar

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

21.10.2019+12     + (15)     – (3)     Oceni Franci D 

Cvička ni preveč je pa glede na kvaliteto predrag!

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava