DL: Tovornjaki v Šentjerneju - Promet postaja vse bolj neznosen

18.10.2019 | 13:25

Center Šentjerneja vse pogosteje hromijo tovornjaki, povzročajo zastoje in delajo škodo na cestah, pločnikih, pa tudi bližnjih hišah. Hrup je neznosen. Treba bo poiskati rešitev. (Foto: L. M.)

Šentjernejčani opozarjajo na vse bolj neznosen tovorni promet skozi center – Tovornjaki tudi po pločnikih, dela se škoda – Že razpokane hiše – Občina mora poiskati začasno rešitev, dolgoročna je obvoznica, ki jo že načrtujejo

Stanovalci občinskega središča so vse bolj nezadovoljni, saj je promet skozi Šentjernej že nekaj časa močno povečan. Problematični so zlasti tovornjaki, ki komaj zavijajo v križišču, povzročajo prometne zamaške in močan hrup, da o uničevanju cest ne govorimo.

Na tovrstne težave sta na seji občinskega sveta opozorila dva stanovalca središča Šentjerneja, podžupan Janez Selak in Mojca Lampe Kajtna (Lista za šentjernejsko dolino). Selak je predlagal, da občinske službe sprožijo postopek za podaljšanje Levičnikove ceste do regionalne ceste proti Kostanjevici na Krki, kar bi razbremenilo center, celostno rešitev za ureditev prometa pa vidi v obvoznici mimo Šentjerneja.

Lampe Kajtnova, ki živi v hiši prav v samem križišču, pravi, da so razmere nemogoče, saj je promet grozen. »Ko gre tovornjak, se hiša trese, kot da gre za potres. Na stenah naše hiše, ki je kulturna dediščina, se že vidijo razpoke,« pove in sprašuje, zakaj ni občina tovornega prometa speljala preko industrijske cone in tako vsaj začasno poiskala rešitev. Zaveda se namreč, da je do ureditve obvoznice še daleč, sprejetje občinskega prostorskega načrta itd., »a nekaj je treba storiti prej. Obraz kraja in občine je vendarle center,« meni in sprašuje, kdo bo obnovil vse poškodovane pločnike ... Dva tovornjaka v šentjernejskem križišču se sploh ne moreta srečati in je vožnja po pločniku neizogibna.

Župan Radko Luzar pravi, da je problem prevelikega prometa skozi Šentjernej že daljšega datuma, ob podrtju cestninske postaje v Drnovem pa je bilo res še huje, saj so promet speljali kar skozi državno cesto čez Šentjernej, »in nas ni nihče nič vprašal. Le table za obvoz smo videli. Tako so se skozi naš center proti Dobruški vasi in avtocesti dnevno valili tovornjaki in vlačilci, le domači tovornjakarji, ki poznajo ceste, uporabljajo krajšo pot mimo šole in cone,« pove župan in doda, da zdaj vsaj uradno obvoza s krškega konca ni več in je tovornjakov morda malo manj.

Župan se zaveda, da Šentjernej obvoznico nujno potrebuje in bo to eden od prioritetnih projektov občine, ki ga bo treba uresničiti v prihodnjih letih. Iz kostanjeviškega konca proti Šentjerneju bo treba zgraditi krožišče in nato cesto speljati v cono, kjer je en del obvoznice že zgrajen, kar pomeni še nekaj sto metrov. Treba je pripraviti projekt in se dogovoriti z državo, da ga uvrsti v svoj načrt razvojnih programov.

A ljudje menijo, da bi bilo prej treba najti začasno rešitev prometnih težav. Župan opozarja, da gre za državno cesto, in tako je občina v podrejenem položaju, saj ima vse niti v rokah Direkcija RS za infrastrukturo. To so o problematiki obvestili, kakega sestanka pa do zdaj na to temo še niso imeli. Na seji je bilo slišati, da stvari ne bodo pustili kar tako, saj se na cestah dela velika škoda – pločniki, robniki, odvajanje meteorne vode itd. so vendarle v pristojnosti občine, pa tudi na stavbah ob cesti se že poznajo posledice. Če ne bo šlo drugače, se bo treba pritožiti na DRSI, oceniti škodo in jo popisati ter zahtevati odškodnino.

Svetniki so se strinjali z vsem slišanim, a kot je zadeve komentiral Albert Pavlič (SDS), je praksa precej drugačna. »Naj občina naredi svoje, a nujna je tudi medijska publiciteta. Kot nas učijo izkušnje, je za zaščito z ustavo zagotovljene pravice do varnega bivanja najbolje ustanoviti kako civilno iniciativo,« meni.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 1. avgusta 2019

L. Markelj