DL: Ko je minister odšel in so kamere ugasnile, so volkovi klali

17.10.2019 | 14:40

Krvave posledice napada v Željnah

Krvave posledice napada v Željnah

Cveto Štimec je v nedeljo dopoldne še ocenjeval škodo po nočnem pokolu volkov.

Cveto Štimec je v nedeljo dopoldne še ocenjeval škodo po nočnem pokolu volkov.

Čreda, ki so jo napadli volkovi, se je pasla na robu vasi, nedaleč od otroškega igrišča.

Čreda, ki so jo napadli volkovi, se je pasla na robu vasi, nedaleč od otroškega igrišča.

Leon Zemljič pravi, da je volkov v Sloveniji vsaj trikrat več od uradnih ocen.

Leon Zemljič pravi, da je volkov v Sloveniji vsaj trikrat več od uradnih ocen.

Minister Simon Zajc je prisluhnil kmetom, kakih posebnih zagotovil pa jim ni dal.

Minister Simon Zajc je prisluhnil kmetom, kakih posebnih zagotovil pa jim ni dal.

Iz Nove vasi na Notranjskem, kjer je prisluhnil pritožbam po napadih volkov na drobnico, se je minister za okolje in prostor Simon Zajc v petek napotil še na Kočevsko, v osrčje medvedjih in volčjih brlogov. Nekateri večji kmetje, ki imajo v najemu od 50 do 150 hektarjev velike pašne in košne površine, so mu v Starem Bregu pričali o nevzdržnih, celo izrednih razmerah, s katerimi se zaradi vse večjega pritiska medvedov in še posebej volkov spoprijemajo že od lanskega leta.

»Sami dobro vemo, kakšne sledi za seboj pusti zver. Tako kot vedo naši sotrpini na Bloški planoti, ki so po pokolu manjšega števila drobnice dvignili glas, da se jih je daleč slišalo. Ampak gospod minister, to, kar se dogaja pri nas, nima primere, zato terja odločno ukrepanje danes in ne jutri. Medvedov je na Kočevskem vsaj tristo, volkov pa trikrat več, kot jih preštevate v Ljubljani,« je v imenu gostitelja dejal Leon Zemljič, ki v Staremu Bregu kmetuje od leta 1986.

VOLKOVI DO HIŠ

Tako kot številni drugi rejci od sklada kmetijskih zemljišč najema približno 100 hektarjev hribovske zemlje, na kateri redi čredo konj in govedi, skupaj 40 glav. Nekoč je imel v ograji ovce, a so jih zveri potolkle, v enem letu okoli 100. Tudi konji in govedo so tarča preštevilnih krvolokov, ki so že razredčili košute in jelenjad, zato vsak dan napadajo domače živali, za žično ograjo visokih pastirjev. Neposredno škodo kmetom, ki so tako dvakrat oškodovani, povzroča preostala divjad, in sicer s pašo po travnikih.

»Oglejte si fotografije. Zgodaj zjutraj se na planoti pase do 20 jelenov. Skoraj toliko jih je kot goveda,« se je potožil Zemljič in povedal zgodbo iz prejšnjega meseca, ko so se trije volkovi klatili okrog hiše, nazadnje pa kar obstali pred vhodom. Tudi psica jih ni mogla pregnati, gospodar pa jih je napodil z vpitjem.

ŽIVINA POD STRESOM

»Na naših parcelah je vse manj travnate krme, zato moramo skoraj vsi kočevski kmetje – 14 nas ima v zakupu več kot po 50 hektarjev zemlje – po njo tudi v 30 kilometrov oddaljene doline. Jaz jo za 250 glav živine kosim na dolenjevaškem polju pri Ribnici,« se je potožil Lojze Brdnik, največji slovenski rejec plemenske živine iz Rajhenava nedaleč od Koprivnika. Redi predvsem ovce. Nekoč je čreda štela 270 osebkov, danes jih v ograji električnega pastirja pase še približno 70.

Volkovi so neusmiljeno klali tudi pri rejcu Alojzu Senekoviču iz Kačjega Potoka. »Ne mine dan, da se ne srečam z medvedi. Na razdalji desetih kilometrov, okoli Peteh hriba, so štirje medvedji brlogi in en volčji. Živina, imam tudi 80 govedi, se pase in je pod stalnim stresom. Skoraj dva hektarja travnika so mi divji prašiči zorali. Najraje bi vse pustil in nekam odšel,« je nad ravnanjem države, ki noče prisluhniti kočevskim kmetom, zgrožen Senekovič.

KOČEVSKA KOT REZERVAT?

Kočevski župan dr. Vladimir Prebilič je bil pri oceni nevzdržnih razmer povsem jasen. Čas je za takojšnje ukrepanje. »Dejansko imamo prevelik stalež divjadi in zveri, odstrel je torej nujen. Kmetje v takih razmerah, kot so zdaj, potrebujejo finančno pomoč. Tisoč petsto evrov po hektarju je tisti denar, ki ga mora država zagotoviti, da bi te (večje) kmetije še živele. Drugače bo Kočevska spremenjena v rezervat, meja pa se bo premaknila globoko v notranjost. Bomo državo branili na Turjaku?« se je spraševal.

Minister Zajc gostiteljem ni mogel obljubiti čudeža, dejal pa je, da je prisluhnil realni sliki razmer, in se dotaknil interventnega zakona, ki lastnikom drobnice ni naklonjen. Volkovi, ki povzročajo največ gorja, so še vedno zaščiteni. »Upravljanje z zvermi je treba znova vrniti stroki. Za medvede glede odvzema ni večjih pritožb, za volkove pa je treba ugotoviti število in urediti sobivanje, brez strahu za ljudi in na škodo domačih živali,« je dejal minister.

POKOL V ŽELJNAH

Komaj se je minister dobro poslovil od kočevskih kmetov, se je volčji trop lotil brejih ovac pri rejcu Cvetu Štimcu iz Željn. Lastnik je naštel 20 zaklanih ovac, od tega osem brejih, in 12 jagnjet, veliko je tudi poškodovanih. Čreda se je pasla na robu vasi, v bližini otroškega igrišča, v več kot dva metra visoki ograji, ravno taki, kot jo zahteva stroka, kar pa za krvoloke ni bila ovira.

»Še vedno ugotavljamo, kako so planili nanjo. Poškodb na žici ni videti, verjetno so jo zlahka preskočili. Ko jim zadiši po pojedini, so zmožni vsega,« je gospodar skrušen pripovedoval ob grmadi kadavrov na traktorski prikolici.

Ob nočnem napadu ponoči se je na kraški zelenici pod željnskim hribom tiščala 100-glava čreda drobnice. »Seveda je vsa prestrašena, še vedno ne vem natančno, koliko jih je poškodovanih. Zagotovo jih bo še najmanj deset poginilo od poškodb, nekaj jih je zaradi hude stiske tudi skotilo jagnjeta. Krvi in sledi po travniku je veliko, kar pomeni, da je trop sprva utrujal ovce in za zaletaval v najšibkejše med njimi, breje. Vsem so preklali vratove, mastili se niso toliko,« so se Cvetu orosile oči.

V SVOJE ROKE?

Pravi, da nadaljuje ovčerejsko tradicijo, ves denar, ki ga je zaslužil, je vlagal v posodobitev pašnika in širjenje črede. A tako ne gre več naprej. Tudi on se pridružuje sotrpinom, ki so vse bližje, da opustijo kmetovanje, in se, kot je dejal, preklopijo na socialno pomoč.

»Država je pokleknila pred bruseljsko birokracijo in ji za mastne denarce v žepih tako imenovanih strokovnjakov v Ljubljani ugaja z raznimi projekti zaščite zveri na naših prostorih. Dva znana profesorja iz te ekipe se menda v osrčje zveri ne upata peš, do preže ju pripelje terensko vozilo,« so ministru navrgli kočevski kmetje. Božidarja Peteha iz civilne iniciative Aktivna Kočevska po vsem tem ne bo čudilo, če se bodo kmalu prizadeti lotili organizirane samoobrambe pred zvermi. Kaj drugega šibkejšim še ostane?

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 8. avgusta 2019

Besedilo in fotografije: Milan Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava