DL: Pri Turkovih - Trgovina terja ljudi, a da takoj prilive

14.10.2019 | 14:45

Na fotografiji so tri generacije Turkovih moških: začetnik zelenjadarske pridelave na kmetiji oče Andrej, mladi prevzemnik kmetije Aleš in njegov sin Andrej Martin.

V enem izmed rastlinjakov je ob našem obisku zorel paradižnik.

Kakšen poldrugi milijon sadik različnih vrst zelenjave ter dobrih tisoč ton zelenjave in mladega krompirja pridelajo vsako leto Turkovi v Brodu pri Podbočju – Zelenjavo pridelujejo 25 let; 15 let imajo na kmetiji tudi trgovino – Poleti zaposlijo še do 25 sezonskih delavcev – Nosilec kmetije zdaj sin Aleš

Kmetija družine Turk iz Broda pri Podbočju je ena večjih zelenjadarskih kmetij na našem območju in ima mladega gospodarja. Pred časom jo je namreč prevzel sin Aleš, medtem ko se je oče Andrej na kmetiji zaposlil.

Na kmetiji poleg njiju delajo še drugi domači, saj je pridelava zelenjave delovno intenzivna, precej delovne moči pa terja tudi prodajalna na kmetiji, ki že 15 let ponuja sveže pridelke z domače kmetije ter pridelke in izdelke z nekaterih drugih kmetij. »Trgovina se je kar prijela in obisk je dovolj dober. Zahteva od dva do tri ljudi, ki morajo v njej kar pošteno delati, a je tudi prednost, saj imamo tako sproti prilive. Tukaj je večji strošek dela, a ni stroškov prevoza in denar je takoj. Vseeno pa je nekaj drugega, če nabereš za tovornjak blaga in ga pošlješ naprej, kot če prodajaš po kilogramih …,« nam razloži Andrej.

Na kmetiji v glavni sezoni, to je poleti, potrebujejo tudi do 25 delavcev, med njimi jih je nekaj domačih, a veliko več jih pride iz tujine, večinoma iz Bosne. »Mislim, da je kar dobro poskrbljeno zanje; pri nas stanujejo in tu imajo tudi zagotovljeno hrano,« pravi sogovornik.

Turkovi imajo skupno okoli 50 ha zemlje, od tega je polovica zasajena z zelenjavo in mladim krompirjem, medtem ko na drugi polovici sejejo žita, da lahko kolobarijo. Kadar je leto običajno in ni kakšnih posebnih katastrof, na kmetiji pridelajo dobrih tisoč ton zelenjave vseh vrst. Od tega je največ, od 600 do 700 ton, mladega krompirja. Večino pridelka, nekje med 90 in 95 odst., so do pred kratkim prodali prek lokalne zadruge največjim trgovcem v Sloveniji, a od letos prodaja poteka prek krškega Evrosada. Z novim partnerjem računajo na dobro sodelovanje in redno plačilo.

Vsako leto na kmetiji vzgojijo okoli 1,5 milijona različnih sadik zelenjadnic. Med njimi so: paprike in solate, paradižniki, kumare, čebula, zelje, jagodičevje, lubenice in melone. Vzgoja poteka na 70 arih fiksnih rastlinjakov, v katerih letos rastejo tudi paradižniki in kumare za zgodnjo pridelavo. Poleg tega Turkovi razpolagajo še z okoli 4 ha t. i. »jagodarskih«, to je nizkih tunelov, v katerih pridelujejo papriko, kumare in melone. Ker morajo v pridelavi kolobariti, bi potrebovali še dodatne rastlinjake, a se je lani zataknilo s pridobivanjem dovoljenj zanje, o katerih smo tudi v našem časopisu že pisali. Prijavili so se na razpis za postavitev rastlinjakov in zbrali vse potrebne papirje, vendar na koncu na razpisu niso uspeli, ker so se vmes spremenili predpisi, ki so terjali, da je po novem za rastlinjak treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Tako se morajo za zdaj znajti brez novih rastlinjakov.

Kmetija ne bi mogla razviti tako intenzivne pridelave zelenjave, če ne bi imela namakanja. Njenemu razvoju je šlo na roke, da leži na območju velikega namakalnega sistema Kalce–Naklo. Poleg tega je družina tudi sama zgradila dodatni namakalni sistem na kmetiji, na kateri ima okoli 5 ha zemljišč, ki niso zajeta v območje velikega namakalnega sistema.

Kot pravi Andrej, do zdaj ni bilo omejitev pri namakanju; sam ocenjuje, da je izkoriščena nekje tretjina zmogljivosti sistema, saj se ne namakajo vse površine naenkrat. To pa tudi pomeni, da se lahko še kdo priklopi nanj. Zaradi zgrajenega namakalnega sistema je veliko zanimanja za tukajšnje površine, kar zvišuje cene najemnin in nakupov zemlje. Poleg pridelovalcev zelenjave se za te površine potegujejo tudi živinorejci, ki na namakanem območju sejejo koruzo in pšenico. »To nam pride kar prav, saj so različne kulture potrebne zaradi kolobarjenja. Prav zaradi njega z živinorejci zelo dobro sodelujemo in si izmenjujemo zemljo,« nam pove Andrej.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 8. avgusta 2019

Besedilo in fotografiji: B. Dušič Gornik