V grobišču posmrtni ostanki; ali kaj veste o miniranju brezna?

13.10.2019 | 12:30

Dela nad breznom so se začela avgusta ...

Dela nad breznom so se začela avgusta ...

Iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu je Komunala Kočevje s podizvajalci, ki pripravlja teren za arheologe, do zdaj odstranila že okoli tisoč kubičnih metrov kamnine. V globini okoli dvajset metrov so že naleteli na plast posmrtnih ostankov. Po ocenah je v breznu še okoli dvesto do tristo kubičnih metrov materiala.

Kot so sporočili iz komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dela nadzira gradbeni nadzornik, prav tako jih spremlja arheološki nadzornik. Dela koordinira tudi tričlanska strokovna arheološko-speleološka skupina, ki jo je imenovala komisija. Kriminalistično-tehnični ogled lokacije so opravili tudi kriminalisti.

Komisija je namreč v programu za tekoče leto predlagala izkop naminirane kamnine nad posmrtnimi ostanki umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico. Po potrditvi programa na vladi je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedlo razpis, na katerem je delo dobila Komunala Kočevje. Ta je v avgustu začela pripravljalna dela, po poseku drevja pa so začeli odstranjevati nasuti material.

Član komisije krasoslovec Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa analizira starost smrek, za katere domnevajo, da so jih okoli brezna posadili po tistem, ko so verjetno pri drugem miniranju razstrelili celoten obod brezna. Ocenjuje se, da je bilo to veliko miniranje konec petdesetih ali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Komisija prosi vse, ki bi karkoli vedeli o času in načinu miniranja, da jih obvestijo. Prav tako jih zanima, ali je minirala Jugoslovanska ljudska armada ali morda rudarji, gozdarji ...

Glede na to, da so pri letošnjem izkopu predmetov umorjenih v breznu pri Debliških livadah nad njimi našli odpadke iz leta 1968, se v komisiji sprašujejo tudi, kdo je dal ukaz, da se to brezno zasuje z odpadki.

Jamo pod Macesnovo gorico pa so izbrali tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz časa velikih pobojev. Imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu, so znana.

Vsaj enega od storilcev po navedbah komisije pozna sociolog Zdenko Roter. Od Zveze združenj borcev za vrednote NOB doslej niso dobili dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa tudi še nekaterih sedanjih članih, ki bi jim lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah. To bi jim tudi olajšalo iskanje posmrtnih ostankov.

O številu žrtev v jami še ugibajo. V dveh raziskavah je bilo v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili, najdenih več kot 60 kilogramov predmetov, med drugim je bilo 185 križcev, 146 svetinjic, številne pasne spone in drugi deli opreme.

Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico, so zapisali. Po njihovih navedbah bodo potem vedeli, ali je treba še naprej iskati še eno jamo na območju Ušivih jam.

Dela v jami pod Macesnovo gorico naj bi zaključili do 20. novembra. Nato bodo pripravili razpis za arheologe, ki bodo izkopali posmrtne ostanke in jih analizirali. To se bo po predvidevanjih komisije zgodilo v prihodnjem letu.

J. D.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava