DL: Umirajoči v bolnišnici in DSO v istih sobah kot drugi pacienti

13.10.2019 | 19:20

Dom starejših občanov Novo mesto (foto: arhiv; M. M.)

Dom starejših občanov Novo mesto (foto: arhiv; M. M.)

SB Novo mesto z urgenco (foto: arhiv; B. B.)

SB Novo mesto z urgenco (foto: arhiv; B. B.)

Gospod Miran iz Mirne Peči pa se je na nas obrnil s pripombo glede namestitev v novomeški bolnišnici in tukajšnjem domu starejših občanov. Moti ga, da so umirajoči bolniki nameščeni v istih sobah kot drugi bolniki. Kot pravi, to ni prijetno za nikogar. Ne za bolnika in njegove obiskovalce ne za umirajočega. »Ali ne bi bilo bolje umirajoče ljudi namestiti v posebne sobe? Stroški ne bi bili previsoki, le malo bi se morali organizirati,« je prepričan.

Odziv Splošne bolnišnice Novo mesto: »Našim pacientom in njihovim svojcem dnevno skušamo omogočiti, da zadnje trenutke življenja preživijo brez bolečin in ob prisotnosti njim najbližjih. Umirajočim pacientom želimo omogočiti mirno, spoštljivo in dostojanstveno slovo, vključno z zagotovitvijo zasebnosti, kar pa žal ni vedno mogoče. Umirajoče paciente, če je le mogoče, nameščamo v enoposteljne sobe. To nam včasih preprečijo prostorske in arhitekturne omejitve ter nepredvidljiva hitra poslabšanja zdravstvenega stanja pacientov. Ker v konkretnem primeru ne vemo, na katerem oddelku se je zgodilo, da je bil pacient v sobi z ostalimi pacienti, ga težko komentiramo. V prihodnosti načrtujemo nove programe, med katerimi je tudi paliativna oskrba, saj se zavedamo, kako nujna je takšna obravnava za paciente in njihove najbližje, da jim v največji meri olajšamo zadnje dni takrat, ko zdravljenje ni več mogoče.«

Pomočnica direktorice Doma starejših občanov Novo mesto Sonja Jurečič pa pravi: »Postavljata se nam dve vprašanji: kdaj bi šel umirajoči v to sobo (kdaj bi lahko rekli, da mora tja, dva dni prej, mesec prej, nekaj ur prej), ko pa je poslednja ura skrivnost življenja, ki je ne poznamo in ne vemo, kdaj pride in kdo bi odločil o tem, da je nekdo zdaj za v sobo za umiranje. Prepričani smo, da bi se te sobe kmalu prijelo takšno ime. Žal prevečkrat pozabljamo, da sta umiranje in smrt del življenja, zato se ju bojimo in ju odrivamo v ´zadnjo sobo´, v bolnišnico in še kam – stran od oči, kjer nam je ni treba gledati. Prepričani smo, da so imele starejše generacije (med njimi jih je še kar nekaj v domu) do smrti in umiranja manj težav in zadržkov. Vsekakor pa razmišljamo o redni uporabi pregradnih sten za več zasebnosti v teh poslednjih trenutkih, čeprav jih je težko določiti. Mnogokrat se srečujemo z dilemo, kdaj je primeren trenutek. Zdaj jih že uporabljamo, ko smrt nastopi.«

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 8. avgusta 2019 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

14.10.2019+1     + (3)     – (2)     Oceni Jožko 

Gurdiev citat: "Ko bi človek mogel doumeti vso grozo običajnega človeka, ki se vrti v krogu brezpomembnih interesov in brezznačajnih ciljev, ko bi mogel razumeti, kaj ti ljudje izgubljajo. Razumel bi, da zanj postoji le ena resna stvar - da se umakne splošnemu zakonu in da postane svoboden. Kaj je lahko pomembno za človeka v zaporu, obsojenega na smrt ? Kako se rešiti, kako pobegniti in nič drugega ne more biti pomembno" ... in tega se ljudje boje, ker se za časa življenja niso "osvobodili". V nasprotnem je "smrt" lahko le glorija Življenja in to gre podeliti z drugimi.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava