DL: Namakanje - Voda predolgo odtekala, zdaj končno korak naprej

12.10.2019 | 16:00

V rastlinjaku pri Turkovih (z leve prvi štirje: državna sekretarka Tanja  Strniša, državni sekretar Jože Podgoršek, Natalija Pelko in Boštjan  Kozole, prvi na desni Andrej Turk, na sredini pa Aleš Turk, mladi  gospodar na kmetiji)

V rastlinjaku pri Turkovih (z leve prvi štirje: državna sekretarka Tanja Strniša, državni sekretar Jože Podgoršek, Natalija Pelko in Boštjan Kozole, prvi na desni Andrej Turk, na sredini pa Aleš Turk, mladi gospodar na kmetiji)

Melone s Krškega polja so odlične, pravijo kupci, a potrebujejo vodo.

Melone s Krškega polja so odlične, pravijo kupci, a potrebujejo vodo.

»Posavje je na dobri poti, da bo najbolje opremljeno z namakalnimi in oroševalnimi sistemi ter tako prilagojeno podnebnim spremembam,« meni Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu

Sekretarka Strniša in Jože Podgoršek, državni sekretar na istem ministrstvu, sta si prejšnji teden skupaj s sodelavci ogledala nekaj primerov učinkovite rabe vode v posavskem kmetijstvu.

»Tarča« ogleda so bili med drugim novo črpališče ob akumulaciji HE Brežice ter 55 ha velik nasad z namakanjem in oroševanjem, nasad češenj z zaščito pred dežjem zaradi pokanja in sortirno-pakirni center podjetja Evrosa. Obiskali so še kmetijo Turk na območju namakalnega sistema Kalce–Naklo, kjer so s kmeti spregovorili o težavah, ki jih tarejo, že prej pa so se pogovorili tudi s predstavniki podjetja Infra in lokalnih oblasti v zvezi s črpališči na Savi.

»TO JE PRAVI PRISTOP«

»Ogledali smo si Evrosadov kompleks sadovnjakov, ki je opremljen s protitočno zaščito, zaščito proti pozebi in z namakanjem. Ocenjujemo, da je to pravi pristop za stabilizacijo pridelka in prihodka na kmetijskih gospodarstvih. Prišli smo si ogledat tudi intenzivno rabo vode na območju namakalnih sistemov Kalce–Naklo I in II, s pomočjo katerih pridelovalci lahko razvijajo svoja gospodarstva. Čeprav menim, da imamo na ministrstvu odlično ekipo, ki dela na področju namakanja, bomo z ogledom tudi zares razumeli, zakaj je treba pospeševati namakanje, saj samo to, da je na voljo denar (100-odstotno financiranje) iz ukrepov programa razvoja podeželja, ni dovolj,« nam je ob obisku povedal Jože Podgoršek.

Sekretarko Tanjo Strniša veseli, da so po hudih pozebah v Posavju dobili pomembne površine z namakanjem in protislansko zaščito ter da so bile naložbe sofinancirane iz posebnih t. i. podnebnih razpisov. »Po več katastrofalnih pozebah imamo že drugi podnebni razpis z ugodnejšimi pogoji, da kmetije lahko investirajo v namakanje, oroševanje, protitočne mreže in rastlinjake. V Evrosadu je bilo že precej naložb iz tega razpisa: tako smo dobili novih 50 ha jablan z oroševanjem ter nove nasade koščičarjev s protitočnimi mrežami in zaščito proti pokanju češenj,« je poudarila Tanja Strniša.

Črpališče ob akumulaciji HE Brežice se financira iz sredstev, ki jih državno podjetje Infra vloži, namesto da bi plačalo spremembo namembnosti zemljišč, kar omogoča zakon. S takim pristopom so hkrati že dobili vir vode, ne da bi objavljali javni razpis v okviru programa razvoja podeželja.

ŠE DVE ČRPALIŠČI

Kot je povedala Strniševa, Infra vodi tudi postopke za pridobivanje dovoljenj vse do gradbenega dovoljenja še za dve črpališči: eno bo v Krškem in drugo v Brežicah; vsa tri skupaj pa naj bi po njenih ocenah stala od 2,8 do 3 milijone evrov. »Pozneje bomo videli, ali bo investitor država ali občine. S črpališči bi vodo pripeljali čim bližje nasadom, da bo že takoj na voljo za gradnjo namakalnega sistema na kmetijah. Če bo ARSO odločil, da je za črpališči potrebno okoljevarstveno dovoljenje, bo trajalo nekoliko dlje, če pa ne, bo dovoljenje lahko že v nekaj mesecih,« je pojasnila. Na naše poizvedovanje je še povedala, da je uporabnik za prvo črpališče, ki je tik pred zaključkom, podjetje Evrosad, vendar se bodo z novimi črpalkami nanj lahko priključili tudi drugi uporabniki. Kot je dejala, bo drugo krško črpališče omogočilo podaljšanje namakanja in združitev s sistemom Kalce–Naklo, medtem ko bo s tretjim v brežiški občini mogoče namakati Vrbino in območje v smeri Arnovega sela.

Podjetje Evrosad je imelo še pred nekaj leti z namakalnimi sistemi opremljenih le desetino svojih nasadov, a z velikimi naložbami v zadnjih letih, ki so jih končali ali jih še končujejo, bo namakalo že več kot polovico površin. »Približno četrtina nasadov je tudi zaščitena pred pozebo z oroševalnim sistemom, kar je velik skok za podjetje in tudi za skupino Evrosad,« nam je ob robu obiska dejal direktor podjetja Boštjan Kozole.

PRESKOK PRI NAMAKANJU

Podjetje Evrosad ima 220 ha nasadov, od tega je več kot 120 ha že namakanih in 55 ha oroševanih, v skupini Evrosad, ki razpolaga s skupaj 500 ha nasadov, pa je delež nekoliko nižji. »Vseeno gre za velik preskok, saj je imela Slovenija pred leti le 2 odst. namakalnih površin, kar pomeni, da je izjemno tehnološko zaostala, še toliko bolj, ker je vode dovolj. Kot predsednik sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije se že leta zavzemam za hitrejše rešitve, saj sadjarstva in zelenjadarstva brez vode ni,« je pojasnil Kozole.

Opozarja, da je voda predolgo odtekala, medtem ko je bilo v državi veliko razpisov in denarja za te namene, a ga je večina ostala neporabljenega, ker je uspešne prijave onemogočala zelo zapletena zakonodaja. »Preden pride do namakalnega sistema, minejo leta, a poudariti moram, da se je v zadnjih letih to izboljšalo in se do papirjev pride hitreje tako na ARSO kot na kmetijskem ministrstvu. Še vedno pa je težava v razdrobljenosti lastništva parcel in pridobivanju soglasij lastnikov,« je spomnil Kozole.

BREZ VODE NI ZELENJAVE

Na območju Krškega polja, ki sodi v posavsko regijo, kmetje pridelujejo zelenjavo na približno 250 ha površin, od tega je 80 ha pokritih. Kot nam je povedala Natalija Pelko, specialistka za zelenjadarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, ima bolj intenzivno pridelavo 80 kmetov, od tega jih kakih 30 večino pridelka prodaja organizirano, prek posrednikov, v sisteme vseh večjih trgovcev v Sloveniji.

»Velika namakalna sistema Kalce–Naklo omogočata namakanje 265 ha površin, v katere pa so vštete še jagode in poljščine, tako da je v strukturi od 80 odst. namakanih površin kakšna polovica zelenjave,« nam je postregla s podatki sogovornica.

Na območju sistema Kalce–Naklo ima veliko pridelovalcev zraven še individualne sisteme, s katerimi namakajo površine, ki so zunaj območja velikega sistema. Kot pravi Natalija Pelko, danes pridelava za maloprodajo v trgovskih sistemih brez vode ni mogoča, saj mora zelenjava v trgovini po videzu konkurirati uvoženi. Brez vode zdrži le manjša pridelava na kmetijah, ki pridelke prodajo doma ljudem, ki vedo, kako se pridela.

Da brez namakanja danes ne gre, meni tudi pridelovalec Andrej Turk iz Broda pri Podbočju. »Imeli smo srečo, da smo dobili namakalni sistem Kalce–Naklo, poleg tega pa smo še sami zgradili svoj namakalni sistem za 4 do 5 ha površin, ki niso zajete v območje sistema,« je dejal. Kot je pojasnil, je za zemljišča na območju sistema veliko zanimanja, tudi med živinorejci in prašičerejci, kar viša najemnine in cene. »Je pa seveda zaradi kolobarja dobro, da tu sejejo tudi koruzo in pšenico, zato kmetje tu dobro sodelujemo in si zaradi kolobarjenja izmenjujemo zemljo,« nam je povedal Turk.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 25. julija 2019

Besedilo in fotografiji: Breda Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava