DL: Češča vas - Najprej 25-metrski pokrit bazen

7.10.2019 | 14:45

Bazenski kompleks naj bi bil severno od velodroma. (Foto: B. B.)

Jeseni v izdelavo OPPN za športnorekreacijski park Češča vas – V gradivu tudi analiza dveh različic bazenskega kompleksa – Z vidika stroškov in prihodnje uporabe najprej gradnja pokritega 25-metrskega bazena, zunaj pa »rezerviran« prostor za olimpijskega

Občinski odbor za družbene dejavnosti se je prejšnji mesec seznanil z gradivom, ki bo kot vsebinski del priložen načrtovanemu razpisu za izvajalca občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za športni kompleks v Češki vasi. Iz gradiva izhaja, da se bo novomeška občina najprej lotila gradnje 25- in ne 50-metrskega bazena.

Občinski svet je že lani odločil, da bo Novo mesto bazen gradilo v Češči vasi in ne Portovalu. Za oblikovanje oz. izvedbo OPPN pa so zdaj pripravili podrobnejše gradivo in v njem vrednotili različni varianti prihodnjega bazena. »Gre seveda za ključno dilemo med 25- in 50-metrskim bazenom oz. na kak način faznost gradnje v tem prihodnjem športnem parku zagotoviti,« je po seji rekel župan Gregor Macedoni in nadaljeval: »Odločitev je, da se začne s 25-metrskim pokritim bazenom, ki ima nekaj več plavalnih stez, torej okoli 20-metrsko širino. Poleg tega bo še bazen, ki bo na neki način spremljevalna infrastruktura, za ogrevanje in za neko družinsko plavanje, lahko tudi za učenje plavanja, in še manjši otroški bazenček. Vse to pa bo lahko v prihodnosti nadgrajeno tudi z zunanjim 50-metrskim bazenom. To vse naj bi prostorski akt predvidel oz. omogočil in, seveda, računamo, da bomo začeli izvajati gradnjo s pokritim 25-metrskim bazenom.«

Iz omenjenega gradiva med drugim izhaja, da želi občina v ŠRP Češča vas, ki zajema 22 hektarjev površin, razvijati pestre športne, rekreacijske in izobraževalne dejavnosti, ki bi bile dobro obiskane vse dni v letu. Danes tam že delujeta konjeniški center in prenovljeni velodrom: prvi je namenjen treningom jahanja in predvsem rekreativno-izobraževalnim vsebinam za otroke in mladino, taborom itn., drugi pa intenzivnejšim športnim panogam, kot sta atletika in kolesarstvo.

»Glede na opisan tip obstoječih dejavnosti in uporabnikov v obeh delih območja želi MONM tovrstne in sorodne dejavnosti na enak način v prostoru razvijati še naprej. To pomeni, da bi se v vzhodnem delu območja razvijale športno intenzivnejše panoge ter temu primerni objekti in ureditve, v zahodnem delu pa bolj rekreativne in sorodne dejavnosti, ki so bližje naravi in so primerne za otroke, mladino, starejše, ljudi s posebnimi potrebami, občasne obiskovalce in za sprehajalce,« je navedeno v gradivu, ki bazenski kompleks uvršča severno od velodroma.

Kot omenjeno, so v njem primerjali 25- in 50-metrsko različico bazena, obe pa sta predvideli še ogrevalni bazen, velik 20 x 8 metrov.

»Prednost 50-metrskega olimpijskega bazena je v dejstvu, da je v njem mogoče izvajati vsa mednarodna tekmovanja v plavanju in vaterpolu ter nudi na voljo več prostora za plavalne vadbe. Pri tem je njegova bistvena slabost, da za klasifikacijo »olimpijskega« bazena zahteva 2,2 metra globine po celotni dolžini, kar pomeni, da ni primeren za slabše plavalce ali otroke. Eno izmed izhodišč analize mora biti torej tudi vprašanje potreb, ki jih bazen izpolnjuje,« so zapisali in dodali, da so zaradi tega zahteve vzdrževanja večjega bazena veliko večje: »Več kot 3-krat večji volumen vode bazena pomeni tudi vsaj 3-krat večje stroške ogrevanja bazena, pri tem pa je treba upoštevati še dejstvo, da je volumen nadbazenskega prostora pri olimpijskem bazenu nujno bistveno večji zaradi zahtev gradnje (višina stropa). Velik del toplotnih potreb namreč predstavlja tudi ogrevanje zraka bazenskega prostora, ki mora biti skladen s temperaturo bazenske vode.«

Na drugi strani lahko 25-metrski bazen gradijo tudi z nižjim stropom in tako zmanjšajo volumen (ogrevanega) prostora.

Pripravljavci gradiva z MO Novo mesto so še zapisali, da večji bazen tudi ne pomeni nujno večjih prihodkov, in ocenili, da »v novomeški občini še ni plavalne kulture, klubov in posameznikov, ki bi z obiskom bazena zagotavljali zasedenost bazena in posledično ekonomijo delovanja. Ocenjujemo, da v prvih petih letih delovanja prihodki med obema variantama ne bi bili bistveno različni, najverjetneje pa tudi ne v nadaljnjih petih letih.«

Stroške obratovanja 50-metrskega bazena so ocenili na 450 tisočakov evrov letno, pri manjšem pa bi ti znašali 250 tisočakov.

Bazenski kompleks bi torej poleg 25-metrskega, ogrevalnega in manjšega otroškega bazena zajemal še garderobe, recepcijo z manjšim gostinskim delom, pomožni del za druge aktivnosti, kot so fitnes, savne itn., ter mogoče še zunanjo teraso.

Tudi v gradivu za pripravo OPPN so navedli, da je treba ob njem predvideti prostor za večji odprti bazen (50 x 25 metrov) pa tudi večnamensko igrišče za igre z žogo in ovalno tekaško stezo. Na območju celotnega prihodnjega športnega parka pa so v načrtih še kamp, postajališče za avtodome, trim steza itn.

Na vprašanje, kdaj lahko Novomeščani pričakujejo novi bazen, pa je župan po julijski občinski seji odgovoril: »Najprej bo treba narediti OPPN, potem projekte in nato gremo v gradnjo. Želel bi si, da bomo prej kot v treh letih ta bazen že gradili.«

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 1. avgusta 2019

Mirjana Martinović