DL: Pomanjkanje delavcev v gostinstvu

26.9.2019 | 14:45

Kdaj bodo natakar, kuhar, sobarica ali hotelska gospodinja cenjeni (in bolje plačani) poklici? (Foto: B. D. G.)

Kdaj bodo natakar, kuhar, sobarica ali hotelska gospodinja cenjeni (in bolje plačani) poklici? (Foto: B. D. G.)

Kadrov v slovenskem turizmu in gostinstvu že kar kronično primanjkuje – Turistov, dela in zaslužkov vse več, delavcev premalo – Podjetja prisiljena zaposlovati tujce, a kako je z znanjem slovenskega jezika? – *What? = Kaj? – V nekaterih ekipah samo en šolan natakar ali kuhar, vsi drugi pa priučeni

Statistični podatki so pokazali, da je bilo leto 2018 še eno izmed izjemnih turističnih let za našo državo; vse kaže, da se rast nadaljuje tudi to leto. Prihodki slovenskega turizma in število prenočitev se že pet let zaporedoma vztrajno povečujejo, a medtem ko Slovenija gradi petzvezdični turizem, so zaposleni v tej panogi daleč od zvezd. Kadrov kronično primanjkuje, zato so ponekod v stiski že zaposlili celo tujce, ki ne poznajo niti osnov slovenskega jezika.

V turistične nastanitvene objekte je lani prišlo več kot 5,9 milijona turistov, ki so prenočili skoraj 16-milijonkrat, kar pomeni, da je bilo prihodov gostov za 8 odst. več in prenočitev za desetino več kot leto prej. Zanimivo pri tem je, da se je ob tej rasti število delavcev v panogi povečalo le za 6,9 odstotka in je lani doseglo nekaj čez 20 tisoč, kar, kot trdijo v Sindikatu gostinskih in turističnih delavcev, kaže na preobremenjenost zaposlenih.

JIH MANJKA 10 TISOČ?

Sindikat, ki je že pred lansko glavno turistično sezono glasno opozarjal na izjemno pomanjkanje kadrov v panogi, je to moral storiti tudi letos. Po ocenah zavoda za zaposlovanja je namreč na začetku glavne sezone v panogi primanjkovalo več kot 5.000 delavcev, od tega največ natakarjev (2.289) in kuharjev (1.315), a generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec meni, da je številka vsaj še enkrat večja. To pa zato, ker evidence zavoda ne zajemajo drugih poti, po katerih delodajalci iščejo kadre, kot so agencije, oglasi in družbena omrežja.

Pomanjkanje gostinskih in turističnih delavcev je posledica številnih neugodnih razmer, med katerimi so na prvem mestu težki pogoji dela pa tudi neugoden delovni čas in v večini primerov tudi slaba plača. Za nameček poklici v gostinstvu niso niti približno cenjeni, saj jih lahko opravlja vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe. Pred kratkim smo zasledili, da je ekipa ugledne gostinske hiše priznala, da ima pred poletno sezono le enega izobraženega natakarja, medtem ko so vsi drugi priučeni.

KDAJ URADNO DEFICITARNI?

Na pomanjkanje kadrov v gostinstvu gospodarsko ministrstvo redno opozarjata tudi Turistično-gostinska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica. Prizadevata si, da bi ministrstvo za delo kuharja, natakarja in sobarico uvrstilo med deficitarne poklice in jih s tem vključilo v javni razpis za pridobitev štipendij.

»Izkoristiti moramo množice turistov, ki prihajajo k nam, ter jim ponuditi storitve višje kakovosti, in to za višje cene, kar bi prineslo višjo dodano vrednost,« že razmišljajo nekateri gostinci.

Poleg tega bi bilo nujno nekako vrniti ugled gostinskim poklicem, saj bi gostinsko-turistična podjetja le tako dobila lokalne kadre. Vsa po vrsti si želijo lokalnih delavcev, a je trenutno marsikatero med njimi prisiljeno zaposlovati tudi tujce, ki imajo težave z jezikom, kar opazijo tudi gostje. Kot so nas opozorili s terena, se to poletje dogaja, da nekateri natakarji ne obvladajo niti toliko slovenščine, da bi pobrali preprosta naročila gostov. To se dogaja, čeprav bi morali natakarji, ki so v neposrednem stiku z gosti, domači jezik obvezno poznati, kot nalaga Zakon o javni rabi slovenščine.

Tudi generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec je pred kratkim opozorila, da je v panogi že zdaj prisotnih veliko tujih delavcev, ki slabo govorijo ali sploh ne govorijo slovensko. Poleg tega se zaradi pomanjkanja kadra delavci srečujejo s presežki ur, so izčrpani in izrabljeni. »Delodajalci bi morali poskrbeti za svoje zaposlene, jih spoštovati pa tudi pošteno plačati,« je izpostavila.

NIZKE PLAČE SO TEŽAVA

V naši severni sosedi Avstriji je najnižja povprečna plača v panogi 1.500 evrov bruto (za natakarja pa 1.700 evrov bruto), a pri nas, kot opozarja sindikat, je še veliko delavcev na minimalni plači. Letos marca je minimalno plačo prejelo 2.250 zaposlenih v gostinstvu, od tega 626 v gostinsko-nastanitveni dejavnosti ter 1.624 v strežbi pijače in jedi. Pri nas je povprečna bruto plača v gostinstvu približno 1.195 evrov oz. 69 odstotkov povprečne plače, ki znaša okoli 1.723 evrov bruto.

Zdi se torej, da je rešitev v višjih plačah, a kako do njih? Novomeški gostinec je prepričan, kot nam je dejal v pogovoru, da moramo v Sloveniji nujno dvigniti gostinsko-turistično ponudbo na precej višjo raven. »Izkoristiti moramo množice turistov, ki prihajajo k nam, ter jim ponuditi storitve višje kakovosti, in to za višje cene, kar bi prineslo višjo dodano vrednost. Še več, tako bi lahko dosegli, da bi celo z manj dela in manj gosti zaslužili več ter tako ustrezno nagradili zaposlene,« je prepričan. A težava pri tem je, da za visokokakovostne storitve podjetja potrebujejo usposobljene kadre, ki jih ni. In tako se znajdejo v začaranem krogu …

V regijski organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so ob prvem maju opozorili na slabe razmere v gostinsko-turistični dejavnosti. So pa posebej poudarili dober primer iz podjetja Terme Krka, ki si je pomagalo z delavci iz BiH in pri tem poskrbelo za tečaje slovenskega jezika.

V Termah Krka tega sicer niso komentirali, so nam pa povedali, da je imela družba v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, obmorskem centru Talaso Strunjan, Hotelih Otočec z gradom in igriščem za golf ter v poslovnem Hotelu Krka v Novem mestu konec junija zaposlenih 568 sodelavcev, kar je nekoliko manj kot leto prej. Njihova ponudba je zanimiva vse leto in ni tipično sezonska, zato, kot so nam odgovorili na naša vprašanja, ves čas zaposlujejo nove sodelavce (izkušene in začetnike) v hotelirstvu, gostinstvu, velnesu in v zdravstvu.

»Večino potrebnih kadrov nam uspe najti v lokalnem okolju, v nasprotnem primeru pa iščemo ustrezne kandidate tudi širše. Z vsakim delavcem sklenemo pogodbo o zaposlitvi, pri sklenitvi delovnega razmerja pa se s kandidati za zaposlitev dogovorimo za sodelovanje za določeno časovno obdobje. Zanimanje naše družbe je najti ustrezen kader in ga tudi obdržati. Zaposlovanja prek agencij se poslužujemo v minimalnem obsegu,« pravijo.

VEČJI IZZIV POGOJI DELA

Ko smo spraševali, kako na pomanjkanje kadrov vpliva višina plače, smo izvedeli, da pri iskalcih zaposlitve v Termah Krka višina plače ni osrednje vprašanje. »Večji izziv so zanje delovni pogoji, kot je npr. delo v izmenah in druge značilnosti dela v turistični panogi. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Termah Krka je nad slovenskim povprečjem v panogi,« so še sporočili.

Občasno, predvsem poleti in v času dopustov ali praznikov, tudi v Krkinih termah potrebujejo dodatne kadre, ki jih zaposlijo prek študentskega servisa. In koliko plačajo študentom? »Študentske urne postavke se gibljejo od 4,89 za najpreprostejša dela pa tudi do 8 evrov bruto za zahtevnejša opravila,« pravijo.

S številnimi vprašanji o problematiki pomanjkanja kadrov smo se obrnili tudi na Terme Čatež, ki so za družbama NEK in DS Smith tretji največji zaposlovalec v posavskem gospodarstvu; po podatkih regijske gospodarske zbornice so na 8. mestu po čistem dobičku in na 3. mestu po ustvarjeni dodani vrednosti.

ČATEŽ SKOPO O KADRIH

Iz podjetja smo prejeli zelo kratek odgovor, iz katerega je razvidno, da se tudi Terme Čatež, tako kot večina gostinsko-turističnih podjetij po Sloveniji, srečujejo s pomanjkanjem kadrov. »Največji primanjkljaj občutimo pri kadrih v gostinstvu, prav tako pa nam primanjkuje kadra, ki bi želel delati tudi na področju čiščenja,« so sporočili na kratko.

Kot smo poročali, je bilo lani v družbi zaposlenih 433 oseb, od tega 402 osebi na lokaciji Čateža in Mokric. Takrat so poudarili, da v sezoni dodatno zaposlijo še okoli 30 ljudi, čeprav bi jih potrebovali še več. Že lani so dejali, da na trgu ni ustrezno usposobljenega kadra in tudi ni zainteresiranih, ki bi se bili pripravljeni priučiti in delati v gostinstvu, zato so se v lanski poletni sezoni srečali z največjo krizo pomanjkanja ustreznih kadrov do takrat.

Po neuradnih podatkih, ki smo jih pridobili od zaposlenih, je letos kriza samo še večja. Po drugi strani pa nam tudi uporabniki gostinske ponudbe na poletni čateški rivieri poročajo, da so tam zaposleni tudi tujci, ki ne znajo slovenskega jezika, zato so že imeli težave pri preprostem naročanju – pijač, na primer.

Kljub vsemu nam na vprašanje o tem, koliko dodatnih delavcev potrebujejo v poletni sezoni ter koliko so jih letos uspeli dobiti in zaposliti, iz Term Čatež niso odgovorili, prav tako ne na vprašanje, od kod so prišli tuji delavci in kako rešujejo težave z neznanjem slovenskega jezika. Tudi na vprašanje o tem, kakšne so povprečne bruto plače zaposlenih in kakšne so študentske urne postavke, nismo dobili odgovora.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 18. julija 2019

Besedilo in fotografija: Breda Dušič Gornik

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

27.9.2019+1     + (1)     – (0)     Oceni Franc Šuštaršič 

samo denar je problem,delavcev bi bilo dovolj če bi bila plača poštena

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava