DL: Vinske etikete za slepe - Na delu so bili nosovi in brbončice

22.9.2019 | 12:25

V družbi vodje Vinske kleti Kmetijske zadruge Metlika Andreja Škofa in enologa v zadružni kleti Jureta Štalcarja sta vino pokušali tudi slovenska vinska kraljica Meta Frangež in kraljica metliške črnine Patricia Blažič.

V družbi vodje Vinske kleti Kmetijske zadruge Metlika Andreja Škofa in enologa v zadružni kleti Jureta Štalcarja sta vino pokušali tudi slovenska vinska kraljica Meta Frangež in kraljica metliške črnine Patricia Blažič.

Metličan Zlatko Cigič (levo) je gotovo temeljito poučil predsednika Društva invalidov Metlika Gorazda Prhneta, kako degustirajo slepi in slabovidni.

Metličan Zlatko Cigič (levo) je gotovo temeljito poučil predsednika Društva invalidov Metlika Gorazda Prhneta, kako degustirajo slepi in slabovidni.

Konec lanskega leta je eden izmed sodelavcev Kmetijske zadruge Metlika predstavil idejo, da bi približali steklenice vina tudi slepim in slabovidnim, in sicer tako, da bi lahko brali etikete. Danes v Kmetijski zadrugi priznavajo, da so bili sprva skeptični, a so se kljub temu odločili, da poskusijo. Za začetek so etikete, ki so prilagojene tudi slepim in slabovidnim, nalepili na steklenice najprepoznavnejših vin metliške Vinske kleti, belokranjca PTP in metliške črnine PTP.

Tako kot so etikete z Braillovo pisavo, torej s pisavo za slepe in slabovidne, nekaj posebnega, je bila posebnost tudi predstavitev etiket. V Kmetijski zadrugi so zato pripravili prireditev, na kateri so veliko pokušali in vonjali, saj so želeli, da dogodek ostane ljudem še dolgo v spominu. Po zagotovilih direktorice zadruge Tatjane Malešič so prvi, ki so v Sloveniji naredili vinske etikete v brajlici, raziskujejo pa, ali se niso tega mogoče domislili celo prvi na svetu.

Po besedah Malešičeve se je Kmetijska zadruga Metlika vedno trudila biti odgovorno podjetje. Zato so se želeli približati tudi slepim in slabovidnim, ki imajo močno razvita vonj in okus. A če navadno pripravijo degustacije zadružnega vina v Vinski kleti, so se tokrat preselili na oboke nad kletjo, ki je sicer največja vinska klet pod zemljo v Beli krajini. Tudi degustacija je bila nekaj posebnega. Prisotni namreč niso vedeli, kakšno vino so jim natočili v kozarce, ker so bile etikete zakrite. Bili so torej izenačeni s slepimi in slabovidnimi, ki so prav tako prišli na pokušino vin. A tudi, ko so degustirali, so jim svetovali, da naj zaprejo oči, saj se, ko človek ne vidi, bolj izostrijo druga čutila. Najpomembnejšo vlogo so torej imeli nos in brbončice.

Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da bodo obiskovalci v vlogi degustatorjev v precejšnji negotovosti, kar jih bo mogoče tudi zmedlo, pa se je pokazalo, da so se v novi vlogi kar dobro znašli.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 11. julija 2019

Besedilo in fotografije: M. Bezek Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava