DL: DSO za tožbo - Stroški dela rastejo hitreje od prihodkov

21.9.2019 | 20:30

Dom starejših občanov Trebnje ZZZS toži za nekaj več kot 35.000 evrov.

Dom starejših občanov Trebnje ZZZS toži za nekaj več kot 35.000 evrov.

Mateja Ribič

Mateja Ribič

Zaradi neupoštevanja Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju domovi za starejše tožijo ZZZS – Povišali so se stroški dela, niso pa se uskladile cene zdravstvenih storitev – DSO Trebnje od ZZZS terja nekaj več kot 35.000 evrov – Za ZZZS tožbe neutemeljene – Dodajajo, da gre domovom vse več denarja

Domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi tožijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so namreč leta 2017 sklenili dogovor k odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, s čimer so za dva razreda dvignili plače nekaterih javnih uslužbencev, s tem pa so se posledično povišali tudi stroški dela, a na drugi strani se niso uskladile cene zdravstvenih storitev, ki jih domovi zagotavljajo svojim stanovalcem.

Zato so se na izredni skupščini Skupnosti socialnih zavodov Slovenije oktobra 2017 odločili, da domovi za starejše vložijo tožbe proti ZZZS zaradi prenizkih cen, ki jih ZZZS plačuje za zdravstvene storitve njihovih stanovalcev. »Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da so plače predpisanih zaposlenih eden od kalkulativnih elementov cene zdravstvenih storitev. Prav tako je splošni dogovor v letu 2017 določal, da se, če vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju in druga vprašanja, ki zadevajo plače v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, v cenah zdravstvenih storitev samodejno upoštevajo sprejete spremembe,« pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. A to se ni zgodilo, pravi Mateja Ribič, direktorica Doma starejših občanov Trebnje, ki se je tudi odločil za tožbo, s katero od ZZZS za obdobje od prvega julija do konca leta 2017 terja nekaj več kot 35.000 evrov. »Zvišanja za dva plačna razreda se ni upoštevalo pri kalkulaciji cene zdravstvenih storitev,« dodaja Mateja Ribič.

Po njenih besedah se tudi v lanskem in letošnjem letu situacija na tem področju ni bistveno spremenila. »Realizirani prihodki od zdravstva so v letu 2018 pokrili 99,7 odst. vseh realiziranih stroškov dela, kar pomeni, da niso pokrili niti stroškov dela, za pokrivanje drugih stroškov materiala in storitev pa ni ostalo nič,« poudarja Mateja Ribič. V letu 2018 so za opravljene nege zaznali minus v višini 1,7 evra dnevno na stanovalca.

ZZZS je na račun višjih stroškov dela letos sicer dvignil ceno zdravstvene nege za socialne zavode za dobrih 6 odst., a po besedah direktorice trebanjskega doma starejših občanov stroški dela zdravstvenih delavcev rastejo hitreje od tovrstnih prihodkov. »Realizirani prihodki v obdobju od januarja do marca letošnjega leta zadostujejo za pokritje samo 95 ost. vseh stroškov dela, presežek odhodkov nad prihodki pa v tem obdobju znaša že okoli 2,3 evra na opravljen dan zdravstvene nege, kar na letni ravni pomeni dobrih 180.000 evrov minusa.«

Zaradi dviga plač je morala večina domov dvigniti cene oskrbe, ki jih iz lastnih žepov plačujejo starejši in njihovi svojci. V trebanjskem domu starejših občanov se trudijo, da tega na položnicah ne občutijo njihovi stanovalci, vendar brez redne uskladitve cen z rastjo elementov cen socialnovarstvenih storitev tudi pri njih ni šlo. »Še dobro, da naš dom ni tako star, zato nimamo velikih stroškov obnove. A domovi, ki so starejši in so primorani več vlagati v vzdrževanje opreme in objektov, težko kaj privarčujejo, da bi s tem pokrili rdeče številke pri zdravstveni negi. Posledica tega je negativno poslovanje kljub dražji oskrbnini,« pove Mateja Ribič.

PRIMANJKLJAJ TUDI V DSO NOVO MESTO

Obrnili smo se tudi na Dom starejših občanov Novo mesto, v katerem prav tako podpirajo tožbo, ki je po njihovem mnenju upravičena. »Primanjkljaj zaradi neupoštevanja pogodbenih obveznosti ZZZS glede uskladitve cen zdravstvenih storitev oz. toženi znesek predstavlja v našem domu 5 odst. od zaračunanih prihodkov zdravstvenih storitev v obdobju od prvega julija do konca leta 2017,« so sporočili za naš časopis in dodali, da je sodišče njihovo tožbo že obravnavalo, a v zadevi še ni odločilo, ker je odločanje preložilo na jesenski termin. Trenutno je v njihovem domu 345 stanovalcev, storitve zdravstvene nege pa potrebuje večina, saj je takšnih, ki je trenutno ne potrebujejo, le 16.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije upajo, da bodo našli rešitev, ki bo pokrila stroške, nastale zaradi dogovora vlade s sindikati. »Konec koncev se je vlada k temu tudi zavezala v dogovoru s sindikati,« pravi Bizjak, ki upa, da rešitev ne bo v breme že tako obremenjenih stanovalcev, njihovih svojcev in občin.

ZA ZZZS TOŽBE NEUTEMELJENE

V ZZZS tožbe domov za starejše ocenjujejo kot pravno neutemeljene, saj se skladno z zakonom partnerji v zdravstvu v okviru splošnega dogovora dogovarjajo o kalkulativnih elementih cene zdravstvenih storitev, kar pomeni, da se v cenah upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej skladno s kolektivnimi pogodbami za javni sektor.

ZZZS tako med drugim izpostavlja, da kolektivnih pogodb ni mogoče neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. Opredeljujejo namreč plačni razred za posamezno delovno mesto in ne za posamezno vrsto zdravstvene nege iz splošnega dogovora.

Poleg tega mora ZZZS uresničevati z ustavo predpisano fiskalno pravilo, kar pomeni, da se ne sme zadolževati, če nima ustvarjenih presežkov iz preteklih let, so pojasnili. »Poudarjamo, da ZZZS v celoti spoštuje določbe Splošnega dogovora ter Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zato so morebitne tovrstne tožbe obsojene na neuspeh in bodo le dodatno povečale stroške poslovanja domov za starejše. Dodatna plačila domov za starejše, kot izhaja iz napovednih tožb, namreč nimajo pravne podlage v Splošnem dogovoru in finančnem načrtu ZZZS, zato bi bila takšna plačila s strani ZZZS nezakonita,« menijo.

Nadalje pojasnjujejo, da je ZZZS v letu 2018 zagotovil tudi domovom za starejše dodatna finančna sredstva za 5 odst. dvig cen zdravstvenih storitev, v letu 2019 pa še dodatna sredstva za dvig cen zdravstvenih storitev v domovih starejših občanov, in sicer tako, da se povečuje tudi povprečna cena zdravstvene nege v domovih za starejše. »Tako ZZZS v letu 2019 za domove za starejše za izvajanje zdravstvene nege načrtuje odhodke v višini 104,451.000 evrov, kar pomeni 7,6 milijona evrov oz. 7,8 ost. več, kot je bilo plačano v letu 2018,« so še sporočili.

Dodali so še, da je v nekaterih primerih sodišče že odločilo in zavrnilo tožbeni zahtevek domov za starejše občane, npr. tožbo DSO Kočevje in DSO Hrastnik. Prepričani so, da bodo v sodnem sporu uspeli, saj imajo za to čvrste pravne in vsebinske argumente. »Prav zato pričakujemo, da socialnovarstveni domovi skrbno ravnajo z javnimi sredstvi v dobro varovancev in da jih ne porabljajo po nepotrebnem za pravdne in sodne stroške,« poudarjajo.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 4. julija 2019

Rok Nose

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

21.9.2019Oceni Jan Božič 

tega en butast šalec ne more razumeti,šola z reduktorjem

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava