DL: Portret tedna - Stanko Tomšič

20.9.2019 | 10:00

DL: Portret tedna - Stanko Tomšič

Za Komunalo Trebnje je bil pretekli mesec nekaj posebnega. Najprej so uspešno gostili 35. komunaliado, vseslovensko srečanje delavcev komunalnega gospodarstva, pred dnevi pa so se iz središča Trebnjega preselili na obrobje mesta, kjer je zrasel sodoben poslovno-logistični center, ki je lahko vsem v ponos. Ideja o selitvi na novo lokacijo sicer ni nova, saj je o tem razmišljalo že več direktorjev tega javnega podjetja, a uresničil jo je Stanko Tomšič, ki podjetje vodi od leta 2012.

»To je bil velik dogodek za Komunalo. Zame osebno je bil to eden ključnih projektov, ki sem si ga zadal, ko sem prišel na to delovno mesto,« pravi Tomšič, ki ob tem prizna, da je po vsem tem, kar se je dogajalo v zadnjem letu, kar nekoliko »prazen«, a zadovoljen, da so delo uspešno opravili. Zdaj ga čakajo novi izzivi, saj je vedno treba razmišljati, kako delati bolje in učinkovitejše.

Ko je pred sedmimi leti zasedel mesto direktorja, je bila trebanjska Komunala v precej slabi kondiciji. Prihodki so znašali dobra dva milijona evrov, nekatere občine so celo razmišljale o drugih možnostih za izvajanje komunalnih storitev, a Tomšiču je z reorganizacijo zaposlenih in dela uspelo podjetje postaviti na trdne noge. Lani so prihodki znašali okoli šest milijonov evrov. »Ponosen sem na podjetje, sodelavce in na svoje delo. Uredili smo veliko pomembnih področij,« pravi.

Njegov moto je preprost. »Če delaš dobro, se ti bo dobro tudi povrnilo,« pove naš portretiranec. Na to ga opominja tudi slika v njegovi pisarni, na kateri je upodobljen Mojzes z desetimi božjimi zapovedmi v roki. Kot večina direktorjev tudi sam precej razmišlja o nadaljnjem razvoju podjetja, kako bi bili lahko še bolj povezani z lokalnim okoljem, velik poudarek pa daje tudi dobrim odnosom med zaposlenimi, kajti na ta način se še povečuje pripadnost podjetju. Tudi po njegovi zaslugi ljudje danes drugače gledajo na Komunalo, k temu pa je najbrž pripomogla tudi nova enotna grafična podoba, ki jo je vpeljal ob prihodu.

Poštenega in odgovornega odnosa do dela so ga naučili starši. Doma v Volčjih Njivah so živeli skromno, zato je še toliko bolj znal ceniti, kar si je sam s trdim delom zaslužil. Po končani osnovni šoli na Mirni se je vpisal v srednjo veterinarsko šolo v Ljubljano, nato pa šolanje nadaljeval na Visoki šoli za zdravstvo, smer sanitarno inženirstvo. V svoji diplomski nalogi se je lotil problema oskrbe z vodo v občini Metlika, v kateri je pozneje dobil tudi prvo zaposlitev. Med delom je končal še univerzitetni študij organizacije dela.

»Že na začetku svoje službene poti sem videl velik izziv v vodenju javnega podjetja, kot je Komunala Trebnje,« pravi Tomšič, ki ga je službena pot pred tem vodila še v Mokronog, kjer je bil v občinski upravi zaposlen kot višji svetovalec za cestno in komunalno infrastrukturo, posebne izkušnje pred vodenjem Komunale je pridobil tudi na zdravstvenem inšpektoratu, delovanje komunalnih podjetij pa je dobro spoznal tudi pozneje kot zdravstveni inšpektor.

K vsem izzivom, ki se jih loti, pa naj si bo to doma ali v službi, pristopi s strastjo in je vanje pripravljen vložiti veliko energije. V veliko veselje mu je tudi rekreativno ukvarjanje s športom. Poleti gorsko kolesari, najraje pa ima atletiko. Med drugim se je pred leti pogosto udeleževal tekov za pokal Dolenjskega lista. Danes teče predvsem zaradi boljšega počutja po napornem dnevu, s ponosom pa nam pokaže pokal za prvo mesto na štafetnem teku, ki sta ga s sodelavko osvojila na nedavni komunaliadi v Trebnjem. Kar mu ostane prostega časa, ga rad preživi z ženo in s tremi otroki. Starejša hčerka je stara deset, sin osem, mlajša hčerka pa nekaj manj kot dve leti. Ko je z njimi, se popolnoma sprosti, pravi, in v isti sapi doda, da je družina tisto, kar je najpomembnejše v življenju. Na Debencu so si ustvarili dom, na okoli hektar velikem posestvu pa stojita tudi cerkvica sv. Ane in zidanica z vinogradom, v katerem obdeluje okoli 500 trt šmarnice, ki jih je zasadil pred nekaj leti. Številni poznajo njegovo vino iz trte samorodnice, ki ga je poimenoval peklenšček od sv. Ane. Ko je gobarska sezona, se rad odpravi v gozd, še vedno pa mu je v veliko veselje tudi gledališče. Pred leti je bil med pobudniki gledališke skupine KUD Klas Mirna, ki jo skupaj z drugimi ljubitelji gledališča želijo znova obuditi.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 4. julija 2019

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava