DL: Sposobni premikati tudi gore

19.9.2019 | 14:10

Lojze Bojanc v pogovoru z Amirjem Mehadžićem, s Stanislavom Bajukom, Slavkom Černičem in z Jankom Strahinićem ml.

Ob 150-letnici najstarejšega slovenskega gasilskega društva izšla knjiga – Avtor Janko Strahinić ml. je med zbiranjem gradiva prišel do marsikatere zanimive ugotovitve, predvsem pa je nanj naredil dober vtis Josip Savinšek

V okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad in jubileja metliških gasilcev so na metliškem grajskem dvorišču predstavili knjigo, izdano ob 150-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Metlika. Ob tem se je Lojze Bojanc pogovarjal z avtorjem publikacije Jankom Strahinićem ml. ter z zadnjimi tremi predsedniki metliškega društva Stanislavom Bajukom, Slavkom Černičem in Amirjem Mehadžićem.

O PGD Metlika sta pisala že prof. Jože Dular in prof. Zvonko Rus, Janko Strahinić pa je v knjigi poleg pomembnih prelomnic v društvu večjo pozornost namenil predvsem zadnjim desetim letom. Kot je povedal Strahinić, je imela Metlika v času, ko je dobila požarno brambo, razvito družabno in kulturno življenje, gospodarsko pa je bila revna. »Že leta 1836 so v mestu kupili prvo brizgalno, imeli pa so nočne straže, ki so se jih ljudje po eni strani branili, po drugi pa jih kritizirali. Ob preučevanju gradiva za knjigo sem si ustvaril tudi mnenje o Josipu Savinšku, zadnjem metliškem graščaku, ki je leta 1869 zbral okrog sebe 27 metliških somišljenikov iz vseh družbenih slojev in ustanovil prvo požarno brambo na Slovenskem. Bil je umirjen človek, zelo predan skupnosti,« je povedal avtor.

Kot zanimivost je omenil mrtvaško blagajno, v kateri je bilo natančno opredeljeno, kakšen bo pogreb ob smrti gasilcev. Pomembne prelomnice v 150-letni zgodovini društva pa so bile po Strahinićevem mnenju uvedba slovenščine kot uradnega jezika pri poveljevanju, nakup prvega gasilskega vozila in gradnja gasilskega doma. Poseben vtis sta nanj naredila odločnost in vztrajnost metliških gasilcev. Ta je prišla še posebej do izraza pri dokazovanju, da imajo najstarejše gasilsko društvo na Slovenskem, ustanove pa so jih zavračale z absurdnimi argumenti, a so se borili do konca, tako kot še pri marsikateri drugi stvari, na primer pri gradnji gasilskega doma.

Zadnji trije predsedniki pa so se spominjali let v gasilstvu, v katerega je Bajuk stopil po končanem šolanju, preostala dva pa že kot pionirja. Je bil pa Bajuk predsednik ob zadnjih dveh okroglih jubilejih društva, še posebej pa mu je ostala v spominu slovesnost pred desetletjem, ko je Metliko obiskalo kar 2.500 uniformiranih gasilcev. Černiča je navdušil nad gasilstvom oče, ki je bil poveljnik v PGD Metlika in ki ga je seznanil z opremo, ki so jo imeli v gasilskem domu. Tudi sam je bil namestnik poveljnika, poveljnik in predsednik društva.

Kot je dejal aktualni predsednik Mehadžić, so gasilci posebni ljudje, ki so, ko stopijo skupaj, sposobni premikati tudi gore. Sicer pa so v PGD Metlika ponosni, da imajo dober vozni park in opremo, gasilci pa so izobraženi. Zaradi služb gasilcev in dnevnih migracij pa imajo težave s požarno zaščito v dopoldanskem času, s čimer se srečujejo tudi v drugih društvih. Kot je dejal, bo treba natančneje doreči status prostovoljnih gasilcev. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Metlika Martin Štubljar, ki je napovedal številne dogodke v jubilejnem letu, ne le metliškega, ampak tudi slovenskega gasilstva.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 11. julija 2019

M. Bezek Jakše