DL: Zaradi zakona o minimalni plači na udaru delovna mesta

17.9.2019 | 14:45

Darko Gorišek (Foto: B. D. G.)

Darko Gorišek (Foto: B. D. G.)

Posavska gospodarska zbornica je analizirala Ajpesove podatke o poslovanju gospodarskih družb – Številke razveseljive: z energetiko in tudi brez nje – Zaradi novosti zakona o minimalni plači, ki začnejo veljati s 1. januarjem, na udaru vsaj 1200 delovnih mest – Težave pri 2500 delovnih mestih?

Posavsko gospodarstvo je lani ustvarilo skoraj dvakrat več prihodkov na zaposlenega kot slovensko gospodarstvo. Poleg tega je izjemno izboljšalo tudi dobičkonosnost, kar je za regijo ključno, kot poudarjajo v Posavski gospodarski zbornici, kjer so po svojih metodah analizirali Ajpesove podatke o poslovanju gospodarskih družb.

Znano je, da k dobrim kazalnikom veliko prispeva 18 družb s področja energetike, med katerimi so največje Gen I, Gen, Nek, Teb in tudi Infra, ki prispevajo tudi kar polovico vseh naložb v posavskem gospodarstvu, tako da te presegajo 200 milijonov evrov na leto.

TUDI MOČNE ENOTE

Številke so razveseljive, menijo v zbornici, še posebej zato, ker niti ne zajemajo kar lepega števila močnih poslovnih enot, ki delujejo v regiji, a imajo sedež drugje, kot so npr. Siliko v Sevnici, TPV v Brežicah, Šumi Bonboni in SOP International v Krškem. V podatke iz istega razloga seveda niso zajeti niti rezultati vseh večjih trgovcev, pri čemer je izjema podjetje danske verige pohištvenih prodajaln Jysk, ki ima sedež v Brežicah. V preteklem finančnem letu (do konca avgusta) je ta družba v Sloveniji dosegla rekordne rezultate: 2,5 milijona evrov čistega dobička in 33 milijonov čistih prihodkov od prodaje (oz. 8 odst. več kot leto prej).

Družba je imela konec lanskega leta 192 zaposlenih in ti so všteti v skupno število zaposlenih v posavskem gospodarstvu, ki je lani doseglo 11.773 oz. skoraj 600 več kot leto prej. To pa je povečanje, kakršnega v regiji ni bilo že leta, kot je nedavno povedal direktor Posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek. Poudaril je, da je rast zaposlenih v zadnjih letih skokovita.

KDO SO NAJVEČJI?

Največ, skoraj 5000 oz. 42 odst. vseh zaposlenih je v predelovalni dejavnosti. Na drugem mestu je trgovina s približno 1300 zaposlenimi. V dejavnosti trgovine je registriranih tudi največ posavskih podjetij, še zlasti v Brežicah, ki je še vedno trgovsko središče regije.

Največji zaposlovalec v posavskem gospodarstvu je Nek (619 zaposlenih), sledijo DS Smith Brestanica, Terme Čatež, Kostak, Vipap, Gen I, Stilles, Resistec UPR, Lisca in Preiss Sevnica (203 zaposleni). Po prihodkih je na prvem mestu Gen I (2,4 milijarde), sledijo: Gen, d. o. o., Nek, Vipap, Kostak, DS Smith, Kovis, Jysk, Willy Stadler in Stilles.

Po čistem dobičku sta na prvih dveh mestih Gen, d. o. o., (25 milijonov evrov) in Gen I, sledijo Lisca, Willy Stadler, Hess, Teb, Kovis, Terme Čatež in Jysk.

Čeprav na višino povprečnih plač v Posavju močno vplivajo družbe s področja energetike, pa so tudi brez te dejavnosti plače porastle za skoraj 7 odst. Prav tako tudi dodana vrednost, ki v zadnjih treh letih raste skokovito, brez energetike ostaja nad slovenskim povprečjem. Največ dodane vrednosti ustvarijo predelovalne dejavnosti. »Nekatera podjetja imajo le 30 odst. in celo manj stroškov dela v dodani vrednosti, zato jim veliko ostane za naložbe,« pravi Gorišek. Z dodano vrednostjo pa za slovenskim povprečjem še vedno zaostajajo posavski samostojni podjetniki, čeprav so jo tudi oni povečali.

KOPIČIJO DENAR

Če je posavsko gospodarstvo v letu 2013 ustvarilo 30 milijonov evrov neto čistega dobička, ga zdaj več kot 100 milijonov. »Posavske družbe, če odštejemo izrazito negativni vpliv energetike, so imele izjemno dobro donosnost kapitala in sredstev. Poleg tega so tudi malo zadolžene, tako da lahko vso zadolženost z EBITDA pokrijejo zgolj v 1,3 leta. Podjetja so imela konec leta tudi 160 milijonov evrov denarnih sredstev, kar kaže, da kopičijo rezerve za morebitno krizo, v zbornici pa menimo, da bi bilo bolje ta denar vložiti v raziskave in razvoj ter v nove trge in produkte. Pohvalimo lahko lastnike, domače in tuje, da ne črpajo vseh dobičkov, temveč imajo dolgoročne strategije in vlagajo v razvoj,« je nanizal Gorišek.

PRVOJANUARSKI UDAR

Lani je bilo v posavskem gospodarstvu skoraj za 200 milijonov evrov naložb, od tega polovica v energetiki. Za naložbe so družbe namenile 4,2 odst. prihodkov od prodaje. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je bila v lani Posavju 1645 evrov, kar je skoraj slovensko povprečje. »Nova zakonska določila o minimalni plači so poleg pomanjkanja ustreznega kadra največje tveganje za prihodnje poslovanje posavskih družb. Težave zaradi sprememb po 1. januarju 2020, ko bodo vsi dodatki izvzeti iz minimalne plače, bodo imeli zlasti v gostinstvu, gradbeništvu, lesarstvu in papirni industriji,« je opozoril Gorišek.

Po podatkih Ajpesa je bilo lani v posavskih družbah z izgubo zaposlenih 1200 oseb, kar štiri družbe pa so imele več kot pol milijona evrov čiste izgube. V nekaterih družbah so zdaj povprečne bruto plače od 900 do 1000 evrov. »V gostinstvu je povprečje 1100 evrov; tu je ogroženih 650 delovnih mest; v gradbeništvu (1273 evrov) 1000 delovnih mest, v kmetijstvu 230. Ocenjujemo, da je v regiji skupno okrog 2500 delovnih mest, s katerimi se bo po novem letu nekaj zgodilo, najmanj 1200 pa jih je na udaru minimalne plače. Mogoča je ukinitev delovnih mest ali povečanje cen,« napoveduje direktor posavske zbornice.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 4. julija 2019

B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava