DL: Kako naprej? Bo dovolj prostovoljcev?

16.9.2019 | 14:45

V projekt, ki je potekal v metliški občini, je bilo vključenih 10 študentk. (Foto: M. B. J.)

Predsednik Društva upokojencev Metlika Jože Mozetič, vodja projekta Andreja Draginc in direktorica Zavoda Metlika Marjetka Pezdirc (z leve) so tesno sodelovali v projektu. (Foto: M. B. J.)

Povprečna starost dobrih dveh milijonov prebivalcev Slovenije je 43,4 leta, 19,8 odst. pa jih je starih 65 let ali več. In če je danes star več kot 65 let vsak peti slovenski državljan, bo čez tri desetletja že vsak tretji. Smo torej zelo hitro starajoča se družba, kar pomeni, da bo potrebovalo pomoč vedno več ljudi.

Prav ti podatki so bili povod, da so na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu začeli skupaj s partnerjema Društvom upokojencev Metlika in Zavodom za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika (Zavod Metlika) letošnjega marca projekt z naslovom Promocija prostovoljstva med mladimi za pomoč starejšim na domu. V projektu je pod mentorstvom koordinatorice Andreje Draginc sodelovalo 10 študentk s štirih fakultet, in sicer s Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto, Pedagoške fakultete Ljubljana, Fakultete za socialno delo Ljubljana in Fakultete za ekonomijo in informatiko Novo mesto.

Študentke so izvedle raziskavo med 66 starejšimi metliškimi občani, od katerih je bilo 52 žensk in 14 moških. Večina anketiranih je bila stara od 71 do 80 let. Polovica jih je imela srednješolsko in četrtina osnovnošolsko izobrazbo. Anketa je razkrila, da je najpogostejši vir anketirancev pokojnina, ki pa jim ne zadošča za preživetje, zato jim morajo pomagati člani družine. Več kot tretjina anketirancev biva samih ali z zakonskim partnerjem v stanovanjskem bloku ali v enostanovanjski hiši. V povprečju so svoje zdravje ocenili z oceno 2,9, kar pomeni, da se soočajo z različnimi boleznimi. Dve tretjini jih ima nekaj težav pri hoji, tretjina pri umivanju ali oblačenju, polovica jih vsakdanja opravila opravlja z nekaterimi težavami. 70 odst. anketirancev pestijo zmerne bolečine ali občutek nelagodja, dve petini jih je potrtih, prav toliko pa se jih občasno počuti osamljene.

Skoraj polovica vprašanih bi se odločila za dnevno varstvo, če bi bilo na voljo. Želijo si tudi vzpostavitev mreže prostovoljcev za pomoč starejšim. Tretjina vprašanih bi želela pomoč na domu, najbolj pa bi potrebovali pomoč v gospodinjstvu in pri osebni higieni. Zelo velik je med starejšimi tudi problem osamljenosti. Zaradi vsega tega jih vse več išče pomoč na domu, problem pa je, da je plačljiva. Metliška občina sicer sofinancira 66 odst. pomoči, a še vedno morajo uporabniki za uro odšteti 5,47 evra, zaupali pa so, da bi bila za njih sprejemljiva cena štiri evre. Za primerjavo: semiška občina sofinancira 76 odst., uporabniki pa odštejejo 3,78 evra.

Študentke, ki so obiskovale 22 starejših, so priznale, da so se v projektu veliko naučile. Še zlasti pa, kako pomagati ljudem v gospodinjstvu, na vrtu, pri opravkih v ustanovah in trgovinah, kako jim lajšati težave s pogovorom, ter spoznale, kaj pomeni biti osamljen. Pridobile so pomembne izkušnje, ki jim bodo prišle prav pri nadaljnjem delu. »Seznanile smo se z razmerami na tem področju v metliški občini in dobro bi bilo, da bi se projekt nadaljeval. Res so bili starejši v začetku nezaupljivi in so se bali, da bodo morali naše storitve plačati, a ko so vzpostavili zaupanje, so bili hvaležni za vsako malenkost,« so strnile vtise študentke, ki so pripravile tudi delavnice, na katerih so učence, dijake in študente motivirale za prostovoljstvo.

Kot je poudarila Draginčeva, je skrb za starejše pomembna na njihovih domovih, ne v institucionalnem varstvu. In če starejši želijo ostati doma, jim je treba pomagati. Ker pa so svojci že precej izčrpani, so toliko bolj dobrodošli prostovoljci. Po besedah predsednika Jožeta Mozetiča so bili s projektom zadovoljni tudi v Društvu upokojencev Metlika, čeprav se zavedajo, da v relativno kratkem času ne morejo pričakovati velikih premikov. Direktorica Zavoda Metlika Marjetka Pezdirc pa je dodala, da je še posebej dandanes, ko se ljudje vse bolj zapirajo v lastne kroge, pomembno medgeneracijsko povezovanje.

Zato so si udeleženci ob koncu projekta zastavili vprašanje, kako nadgraditi mrežo mladih prostovoljcev, da bi zapolnili vrzel, ki bo nastala po koncu projekta. Ena od možnosti, ki jo je bilo slišati na predstavitvi, je bila, da bi se povezali s projektom Starejši za starejše, druga pa, da bi se povezalo več ustanov in zagotovilo denar vsaj za kritje stroškov prostovoljcev. Vsekakor pa so se prisotni strinjali, da so študentke odlično opravile svoje delo in da bi ga morali nadaljevati.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 27. junija 2019

M. Bezek Jakše