DL: Naša naravna dediščina - Kaj ogroža rast lehnjaka?

15.9.2019 | 13:40

Do druge svetovne vonje so lehnjakove pregrade vzdrževali tudi z žaganjem, obdelan lahkovec pa uporabili za gradnjo. V Štuparjevem mlinu v Zagradcu hranijo eno redkih žag za tovrstna pozabljena opravila. (Foto: A. Hudoklin)

Do druge svetovne vonje so lehnjakove pregrade vzdrževali tudi z žaganjem, obdelan lahkovec pa uporabili za gradnjo. V Štuparjevem mlinu v Zagradcu hranijo eno redkih žag za tovrstna pozabljena opravila. (Foto: A. Hudoklin)

Ena prva večjih lehnjakovi gmot na Krki je v Zagradcu. Ob njej že več stoletij deluje Mavrov, po domače Štuparjev mlin. Izkorišča skoraj 3 m visok padec prek 70 m dolge lehnjakove pregrade, ki je bila v preteklosti verjetno nadgrajena za potrebe izrabe vodne energije. Na mlinsko stran vodo usmerja nizek betonski jez, ki sega do polovice struge, preostali del pa je naraven. Izločanje lehnjaka pod jezom prekine pritok hladnega Globočca. Mlinarja, oče in sin, sta odlična poznavalca reke in njenih stisk, ki se stopnjujejo v zadnjih desetletjih. Nizki poletni vodostaji, ki so nekdaj zaustavljali delovanje mlina, danes pa majhne hiodroelektrarne, so vse daljši. Slabša se tudi kakovost rečne vode, ki so jo včasih zajemali za pitje.

V rečni vodi je danes preveč hranil, ki pospešujejo rast vodnih rastlin, predvsem alg, česar včasih niso poznali. Problem se zaostri ob nizkih poletnih vodostajih. Na slikoviti lehnjakovi pregradi opažata vse manj zarasti rečnega mahu, ki je ključen za njegovo nastajanje. Mah med fotosintezo iz vode odvzema CO2, kar posledično povzroči izločanje raztopljenega apnenca iz vode. Ta se useda na mah, ki v apnenem oklepu propade, obarjena biokemična usedlina pa dobi luknjičavo sestavo. Namesto mahu večji del pregrade prekriva sluzasta razrast alg. Mah je le še na globljih, stalno omečenih površinah slapu, pa še tam se svetijo večje zaplate, ki jih strgajo rafti in druga plovila. Takšni procesi gotovo niso ugodni za rast lehnjaka, enega izmed fenomenov reke Krke.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 4. julija 2019

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava