DL: Naša kulturna dediščina - Odtis po starem modelu

14.9.2019 | 10:35

Poročna kočija, odtis po lectarskem modelu iz Novega mesta iz okoli 1780 (Foto: Borut Križ)

Prve omembe lectarjev v Novem mestu najdemo v arhivskih virih šele v prvi četrtini 18. stoletja. V sredini 18. stoletja pa so delovali celo trije medičarji in svečarji v Novem mestu: Jožef Strobl, vdova Antona Košaka in Matija Stenovec.

Medičarji in svečarji so sprva izdelovali medeno figuralno pecivo lect, imenovano tudi mali kruhek, odtisnjeno v lesenih rezljanih modelih z različnimi motivi. Najstarejši modeli, ki jih poznamo in izvirajo iz Novega mesta, sodijo v drugo polovico 18. stoletja. Do druge svetovne vojne so bili ohranjeni štirje modeli v zasebni muzejski zbirki dr. Nika Sadnikarja v Kamniku. Nato pa se je sled za njimi izgubila. V članku dr. Rajka Ložarja v predvojni številki Etnologa so na srečo objavljene njihove fotografije s podatki. Na njih so bili upodobljeni naslednji motivi: dvojni model z motivom medveda, ki igra na bas z letnico 1775, in dveh muzikantov na drugi strani; križanje; kočija z vprego – poročna kočija, in cvetna košarica s heraldično postavljenima golobčkoma.

Dolenjskemu muzeju pa je odtis po modelu poročne kočije iz zapuščine sorodnice Fani Kratner iz Kamnika podarila nekdanja kustodinja Meta Matijevič. Ker so modeli po drugi vojni izginili, je odtis lahko nastal v prvi polovici 20. stoletja.

Med letoma 1775 in 1780 je v Novem mestu delovala le lectarska delavnica Stenovec, nato od leta 1780 Germova delavnica, ko se je Dizma Germ poročil Stenovčevo hčerko Ano in nadaljeval tradicijo medičarstva in svečarstva v hiši. Obrt je družina Stenovec, potem Germ, opravljala v stavbi na Glavnem trgu – danes Gostišče na trgu, tja do zadnje četrtine 19. stoletja. Sklepamo, da modeli izvirajo prav iz lectarske delavnice Stenovec Germ.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 27. junija 2019

Ivica Križ, Dolenjski muzej