DL: Jubilej - Gribeljci svoje šole niso dali

7.9.2019 | 15:30

Gribeljski otroci so ob jubileju svoje šole pripravili pester program. (Foto: M. B. J.)

Gribeljska šola letos praznuje 130. obletnico – Iz šolske kronike je mogoče razbrati, da se je srečevala s številnimi težavami, a vaščani so vztrajali, da izobraževalna ustanova ostane v kraju, in danes jim ni žal – Izvrstno sodelovanje

Leta 1888 so v Gribljah začeli zidati šolsko poslopje. Delo je prevzel Matija Rom iz Črnomlja, ker pa ga je slabo opravil, je moral zid prihodnjo pomlad porušiti. Sezidal je novega in stavbo pokril s streho. A ker je še naprej delal slabo, je moral delo prekiniti, končal pa ga je Matija Mazelle iz Gradca.

»5. novembra 1889 se je vršilo slavnostno blagoslavljanje novega šolskega poslopja,« so zapisali pred 130 leti v kroniko gribeljske šole, ki jo še vedno s ponosom hranijo prav za vseh 130 let. Kako je bilo nekdaj v šoli, so se spomnili tudi na nedeljski prireditvi. Seveda pa so zdajšnji in nekdanji gribeljski učenci ter otroci, ki bodo to šele postali, na slovesnosti prikazali predvsem, kaj počnejo v šoli danes.

Žal je prvi gribeljski učitelj, pripravnik Peter Kambič, ki je bil krhkega zdravja, že 29. novembra 1890 umrl. Tudi sicer so se v gribeljski šoli v vseh desetletjih zvrstili številni učitelji, saj je bila za številne pedagoške delavce ta vaška šola odskočna deska za boljša delovna mesta. V preteklosti so bile v njej zaposlene predvsem mlajše učiteljice in številne niso imele veliko izkušenj s kombiniranim poukom. A dobile so pomembne izkušnje za nadaljnje delo. Rekorderki sta z 21 leti poučevanja na gribeljski šoli Štefanija Kukovec in Marija Štrucelj, prav veliko pa za njima ne zaostaja niti Branka Weiss. »Danes postaja poučevanje na vaški šoli prednost, kjer se učitelji, učenci in starši dopolnjujemo in podpiramo,« je prepričana Damjana Vraničar, ravnateljica OŠ Loka Črnomelj, katere podružnica je od leta 1989 gribeljska šola. Pred tem je v šolskem letu 1963/64 postala podružnična šola črnomaljske OŠ Mirana Jarca.

V najboljših letih je bilo v gribeljski šoli celo 150 učencev. Danes jih je znatno manj, zgodilo se je celo, da so na črnomaljski občini razmišljali, da bi jo zaradi majhnega števila otrok ukinili. A Gribeljci so se temu odločno uprli, saj šola za njih pomeni pomembno izobraževalno, kulturno in družabno središče. Zavedali so se, da šola nikoli več ne bo odprla duri, če jih bo kdaj zaprla. Imeli so še kako prav. A njihova podpora šoli ni bila zgolj na jezikih, ampak tudi v dejanjih. Griblje so učni primer, kako dobro lahko kraj sodeluje s tovrstno ustanovo na vseh področjih. Nemalokrat so krajani priskočili na pomoč tudi pri različnih obnovitvenih delih. Šolsko poslopje je bilo vedno tudi zbirališče vaščanov. V popoldanskih in večernih urah pripravljajo v njem sestanke, tečaje, proslave in različna srečanja.

Gribeljska šola se lahko pohvali, da je prav njen učenec dočakal najvišjo starost med Slovenci. Niko Dragoš, ki se je rodil avgusta 1907 v Gribljah, je umrl marca lani. Ob smrti v 111. letu starosti je bil najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov. Ko je šola praznovala 120-letnico, se je pri svojih 102 letih še udeležil slovesnosti. In še ena zanimivost, ki je pogosto omenjena v šolski kroniki: v gribeljski šoli pred desetletji pogosto ni bilo pouka, vzrokov je bilo več. Bodisi je bilo zelo mrzlo ali je zapadel debel sneg, zaradi bolezni, vojn ali kmečkega dela, pri katerem so bile dobrodošle tudi otroške roke.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 27. junija 2019

M. Bezek Jakše