DL: Portret tedna - Peter Selak
25.8.2019 | 13:50
Kdor vsaj malo pozna Petra Selaka z Vinice pri Šmarjeti, res ne more reči, da letošnja občinska nagrada ne bo šla v prave roke. Vsestransko dejaven mož na številnih področjih se že skoraj štiri desetletja, odkar se je z Lutrškega Sela priženil v šmarješko dolino, trudi za dobrobit krajanov: tako Vinice kot drugih vasi. Ni mu žal ne časa ne energije, da so le uspehi. In teh ne manjka.
Ko s Petrom klepetava v njegovi zidanici v vinski gorici Orešniki, kjer ima pravi raj pod soncem, ter se ozirava navzdol v šmarješko faro, je zadovoljen. Tudi nagrade je vesel, čeprav pravi, da je ni niti pričakoval niti želel. »Mi pa je dokaz, da je to, kar smo delali skupaj še z mnogimi drugimi zagnanimi občani, bilo pravilno,« pove. Denar bo poklonil osebi iz šmarješke doline, za katero ve, da mu bo prišel zelo prav, imena pa ne želi izdati. Tudi to pove veliko o Petrovi osebnosti.
Petra Selaka nedvomno odlikuje delavnost, kar je dota od doma. Odrasel je na kmetiji v družini s štirimi otroki. Po srednji ekonomski šoli v Novem mestu je ob delu v Mariboru opravil še visoko ekonomsko-komercialno šolo. Večji del službenih let in pravzaprav vse do propada velikega novomeškega podjetja je delal v Pionirju, upokojitev pa je pred leti dočakal v brežiški Intereuropi.
Ob službenih obveznostih je bil kot mlad mož vseskozi dejaven tudi v lokalnem okolju. Kot pravi, se je bil skoraj »prisiljen« angažirati, saj je ob njegovem prihodu v šmarješko dolino do Šmarjete vodila še makadamska cesta. Uresničili so mnoge pomembne projekte za kvalitetnejše bivanje ljudi: nič koliko cest so zgradili in asfaltirali, koliko vodovoda napeljali, ljudje so dobili telefon. Peter je bil zadnjih osem let predsednik KS Šmarjeta, prej vrsto let podpredsednik, vodil je tri uspele samoprispevke, saj so ljudje takrat za napredek vasi radi prispevali tako denar kot veliko prostovoljnega dela. »Danes to ne bi bilo več mogoče, standard je že previsok, vsi samo pričakujejo od drugih, kaj bodo dobili,« pripomni.
Zelo pomembno vlogo je igral tudi ob ustanovitvi samostojne občine Šmarješke Toplice. Bil je na čelu ekipe, ki se je trudila z lobiranjem in pisanjem elaboratov za njeno upravičenost, kar je uspelo šele ob četrtem poskusu oz. referendumu leta 2006. Do marsikaterega pomembnega dogovora je prišlo celo v Selakovi zidanici. »Okoliški kraji so nas prehitevali in bili zgled razvoja, ko so se osamosvojili. Ni nam preostalo drugega, in kot vidimo danes, trud ni bil zaman. Šmarješka dolina je napredovala,« pravi Peter, ki je bil celo kandidat za župana občine, v prvem mandatu obstoja občine pa občinski svetnik. Najbolj je ponosen, da mu je kot predsedniku komisije za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje uspelo, da so ljudje v največji možni meri dobili denar vrnjen, nekaj je ostalo celo občini. Zaslužen je tudi, da je središče občine v Šmarjeti.
Tu deluje kulturna dvorana in Peter je sodeloval pri njeni ureditvi, z vso opremo in ozvočenjem. Menda v vseh letih skoraj ni bilo prireditve brez Petra v komandni sobi za mešalno mizo, kjer z velikim veseljem skrbi za ozvočenje, osvetlitev, ogrevanje… Le nekajkrat je namesto njega vskočil sin. Vse to dela z dobro voljo, brezplačno.
Peter, ki je bil dva mandata predsednik sveta OŠ Šmarjeta – ravno v času gradnje šole ter zamenjave vodstva –, je ogromno svojega časa namenil tudi društvenim dejavnostim. Je med soustanovitelji Društva vinogradnikov Šmarjeta, ki ga je dolgo vodil oz. bil njegov tajnik. Društvo je vodilno v izobraževanju članov in uvajanju novosti – med prvimi so organizirali cvičkarijo, uvedli enološki laboratorij, zagon klopotca, pohode itd. Peter vedno sodeluje pri vseh prireditvah, nepogrešljiv je pri snovanju biltenov. Tudi sam je odličen vinogradnik in salamar ter celo podpredsednik Zveze društev salamarjev Slovenije – na Tednih cvička je do zdaj imel kar pet šampionov ocenjevanja (v glavnem s predikatnimi vini), mojster je tudi pri salamah in je dvakratni državni prvak. Letos je bil, kot že leta 2005, nepogrešljiv pri organizaciji finala slovenskih salamiad v Šmarjeti.
Peter se zaveda, da vsega dela za dobrobit širše skupnosti ne bi zmogel brez razumevanja družine: žene Albine in otrok, sina Simona in hčere Petre. Žal ga življenje zadnja leta zelo preizkuša – zaradi hude bolezni je nepričakovano izgubil ženo, tudi sam ima zdravstvene težave, ki pa jih z močno voljo in optimizmom premaguje. Radostita ga dve vnukinji, veliko mu pomenijo tudi dobri prijatelji. Sicer pa obožuje naravo, delo v vinogradu in na vrtu, rad nabira zelišča in mnogi so že okusili njegov odličen zeliščni liker. Peter živi polno življenje in nam je tudi v tem lahko zgled.
Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 13. junija 2019
Lidija Markelj
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024