DL: Aleš je najskrbnejši lastnik gozda

22.8.2019 | 14:40

Katja Konečnik, vodja KEZG, Aleš Prijatelj in Franc Dejak (Foto: M. G.)

Katja Konečnik, vodja KEZG, Aleš Prijatelj in Franc Dejak (Foto: M. G.)

Z ženo sta pustila službi in vpregla kmetijo, ki jo bo prevzel sin – Veselje do dela odtehta žulje

Krona letošnjega vseslovenskega tedna gozdov, ki je potekal pod geslom Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi, je bila na kočevski območni enoti zavoda za gozdove, ki je organizacijsko razdeljena na pet krajevnih enot s 36 revirji na površini 118 tisoč hektarjev, zagotovo razglasitev najskrbnejšega lastnika gozda za leto 2019. Na predlog Franca Dejaka, vodje krajevne enote Velike Lašče, je laskavi naziv prejel Aleš Prijatelj iz Škrlovice. 55-letni gospodar, pri delu mu pomagata žena in sin, ima v posestvu 20 hektarjev kmetijskih površin, toliko jih z najemom tudi kosi, in približno 15 hektarjev gozda, v hlevu pa hrani 50 glav živine (krave dojilje, pitanci in telice).

»Kmetova ni lahka, bi rekel, a je lepo kmetovati, če se dela lotiš z veseljem. Da nadaljujem po poti, ki jo je sicer v manjšem obsegu trasiral oče, sem sklenil pri 22, tik preden je začel umirati veliki ribniški Riko, v katerem sem bil zaposlen. Z leti sem se s posodobitvijo strojnega parka širil, saj drugače v teh krajih na večjem posestvu ni mogoče preživeti zgolj od zaslužka zemlje in gozda,« je Aleš ob razglasitvi predstavil svojo dejavnost.

Na njegovih parcelah so bila pred letom 2017, ko je vetrolom močno oklestil gozd, najdebelejša drevesa v krajevni enoti Velike Lašče. Posekan les je na manjši žagi v celoti predelal. Po ujmi ni okleval, lotil se je sanacije in v šestih mesecih posekal 650 kubičnih metrov lesa. »Gozdove sem premišljeno obnavljal, predvsem da ne bi poškodoval okoliških dreves in prometnic, ki jih sicer redno saniram,« je še posebej poudaril. Poleg registrirane dodatne dejavnosti žagarstva ter sečnje in spravila lesa je tudi član strojnega krožka Urban, in tako pri sanaciji po vetru pomaga tudi sosedom. Kmetija bo šla svojo pot, saj jo bo predal sinu, ki je, kot je dejal, z dušo in srcem vpet v to družinsko zgodbo.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 13. junija 2019

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava