DL: Portret tedna - Sonja Povše Krmc

21.8.2019 | 12:00

DL: Portret tedna - Sonja Povše Krmc

V Škocjanu so ponosni na velikega rojaka, misijonarja dr. Ignacija Knobleharja, o čemer priča tudi, da so domače kulturno društvo pred nekaj leti preimenovali v KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan.

Ob njegovi letošnji 200. obletnici rojstva so v Škocjanu razglasili Knobleharjevo leto in v pestro dogajanje so se vključili tudi kulturniki, med drugim z dnevom škocjanske kulture, poskrbeli so tudi za Knobleharjevo himno. Skladatelj Aleš Makovac je uglasbil izbrano pesem devetošolke in ob občinskem prazniku Knobleharjevo 2019 jo bodo premierno zapeli škocjanski pevski zbori. »Upam, da bo postala nekakšna občinska himna, pesem, s katero se bodo Škocjančani identificirali,« so želje dolgoletne predsednice društva Sonje Povše Krmc.

Da so nacionalna in lokalna zavest ter pripadnost zelo pomembni, Sonja zelo dobro ve. Svoje otroštvo in lep del mladosti je namreč preživela v Nemčiji, v Münchnu, kamor so njeni starši, Škocjančani, odšli za boljšo službo. Pri Sonjinih 16 letih se je družina – ima še brata Janija – vrnila domov v škocjansko dolino.

Kultura jo je »začarala« že na Bavarskem. Nič nenavadnega – že v družini pri njenih starših so vedno radi peli, v Münchnu pa so bili Slovenci izseljenci povezani v skupnost, ki je za praznike in druge priložnosti pripravljala prireditve in skrbela za ohranjanje slovenske kulture in jezika. Seveda so v Krmčevi družini govorili slovensko. »Slovenci smo tam zelo živeli svojo identiteto, ki se k sreči sklada z bavarsko. Doma, v Sloveniji, opažam, da se nam zdita slovenski jezik in kultura kar preveč samoumevna,« pravi Sonja Povše Krmc.

Ob vrnitvi iz nemškega velemesta v Škocjan leta 1988 je Sonja takoj postala dejavna na kulturnem področju. Znanje iz glasbene šole – v Nemčiji se je učila harmoniko, a tudi klavir ji ni neznanka – ji je prišlo zelo prav in postala je organistka v škocjanski župniji ter kmalu začela voditi otroški pevski zbor Slavčki, ki je prerastel v še danes delujočo in zelo uspešno pevsko skupino Plamen. Sonja je ves čas tudi prepevala, in ko so se dekletom želeli priključiti fantje, so osnovali še Folklorno skupino Plamen. Tudi ta se je zelo razcvetela in po 20 letih zdaj poleg odrasle delujeta še mladinska in otroška skupina. To vodi Sonja. Njena zasluga je, da škocjanski folklorniki plešejo v nošah, in to ne kakršnih koli – v kulturnem društvu sta jim ob pomoči naše priznane etnologinje dr. Marije Makarovič uspeli študija in nato še izdelava folklornega kostuma po freskah podružnične cerkvice v Gorenjih Dolah. Ob razstavi so pripravili tudi strokovni vodnik o novi avtohtoni lokalni noši.

Sonja, ki je 15 let vodila še šentjernejski mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, se zaveda, da mora kot vodja škocjanskega kulturnega društva – to šteje kar devet različnih sekcij, od pevcev, rogistov, plesalcev do literatov, približno sto članov – vedno vnašati energijo, motivacijo, dobro voljo, pa se lahko veliko naredi. »Sekcije našega društva se udeležujejo območnih srečanj in dosegajo tudi regijski in državni nivo, imajo gostovanja v tujini, društvo je sodelovalo pri postavitvi Knobleharjevega kipa, čez nekaj dni bomo postavili novo Metelkovo tablo, v načrtu imamo izdelavo replik Gutenwertovih kovancev, ki jih bomo v društvu podarjali kot zahvalo za posebne dosežke, skratka ciljev nam ne manjka. Naše osnovno poslanstvo pa je širjenje obzorja,« pove predsednica, ki poudari, da vsega ne bi zmogla brez zagnanih članov, zlasti »desne roke«, tajnice društva Mateje Robek Zaletelj. K sreči je tudi sodelovanje s škocjansko občino dobro, podpira njihove projekte.

Sonji ljubiteljska kultura nedvomno vzame veliko energije in prostega časa, a prinesla ji je tudi veliko lepega, med drugim celo ljubezen. Med folklorniki je našla moža – Gregor je igral harmoniko in sta »zaplesala v zakon«. Mož ji (tako kot mama) pomaga pri njenem prostovoljnem delu v društvu in stoji ob strani, saj drugače tudi ne bi šlo. Imata namreč številčno družino: 10-letno Lucijo, 8-letno Veroniko, 5-letnega Štefana in 3-letnega Matijo. Nič nenavadnega ni, da tudi otroci ubirajo glasbeno pot.

Sonja Povše Krmc ima ekonomsko izobrazbo in je rojena govorka nemškega jezika, zato se ji ekonomija in jezik prepletata tudi v zelo raznoliki poklicni poti. Pravi, da se ji je življenje prav obrnilo in je zadovoljna. Kljub vsem družinskim obveznostim bo vztrajala pri ljubiteljski kulturi, s katero bogati sebe in druge. Upa, da ji bo z leti več časa ostalo za branje knjig, saj je bila kot dekle pravi knjižni molj, v prihodnosti pa bi se rada spet bolj posvetila poučevanju tujih jezikov, zlasti nemščine, za katero je celo tolmačka.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 6. junija 2019

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava