DL: Zakaj se podeželje ponekod zarašča – Ne za ceno kvadratnega metra, za vrednoto gre

19.8.2019 | 10:10

Miran Omerzel

Spodbujajmo ali vsaj dovolimo graditi na podeželju. To je med drugim sporočil svetnik Miran Omerzel na seji brežiškega občinskega sveta, ko je razpravljal o predloženem odloku o občinskem prostorskem načrtu.

Omerzel prihaja z območja Pišec, v razpravi pa je imel v mislih pobočja Orlice. Predlagal je, da pristojne ustanove omogočijo obnovitev hišnih številk, ki so obstajale za časa Marije Terezije. Postopki so dolgi in mukotrpni, a bi vseeno predlagal, da se spodbuja poselitev tudi na naših območjih, je dejal. Pomemben razlog za to, da bi oblasti s prostorsko politiko dovolile gradnjo na omenjenem območju, ki ga zaznamuje razpršena gradnja, je skrb za zemljo. Tu pri nas gotovo ne bomo pozidali najbolj kakovostne zemlje, kajti zemlja nam predstavlja ne samo vrednost, toliko in toliko evrov za kvadratni meter, ampak je vrednota. Na najkakovostnejši zemlji zraste kruh oziroma živež.

Svetnik je dejal, da občinski prostorski načrt med drugim omenja preprečevanje zaraščanja krajine. Zaraščanje je, kot je dejal, posledica odseljevanja prebivalcev, vzrok tega izseljevanja pa je tudi to, da ljudje niso smeli graditi v domačih krajih.

»Opažam tudi, da so veliko pozidali tam, kjer so poplavno ogrožene površine. Pri nas območje ni poplavno ogroženo, tako da so naši griči primerni za poselitev. In dajem pobudo, da v prihodnje malo več pozornosti posvetimo tudi tem območjem,« je dejal Miran Omerzel.

Prav v Pišecah so se domačini in predstavniki občine sestajali v zvezi z možnostmi gradnje stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Tudi takrat so se ustavljali pri razpršeni gradnji, ki jo je tokrat omenil tudi svetnik Omerzel. Načrtovalci prostora so se zavzemali za strnjeno gradnjo, medtem ko so domačini želeli doseči odobritev, da bi lahko gradili tudi zunaj strnjenega naselja. Omerzel je take želje tokrat izrazil z omenjenim predlogom o oživitvi nekdanjih, zdaj pogosto že opuščenih hišnih številk.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 30. maja 2019

M. Luzar